Menu Item
V Bruslju so predstavniki Evropske unije in Norveške sklenili zeleno zavezništvo. S sporazumom želita obe strani združiti moči na področju čiste energije in pri reševanju podnebne krize. To je drugi tovrstni sporazum, potem ko je EU leta 2021 sklenila zeleno zavezništvo z Japonsko.
EU in Norveška, ki je po napadu Rusije na Ukrajino in prekinitvi dobav ruskega zemeljskega plina postala največja dobaviteljica tega energenta uniji, sta sklenili zeleno zavezništvo. Z njim naj bi okrepili skupne podnebne ukrepe, prizadevanja za varstvo okolja ter sodelovanje na področju čiste energije in zelenega prehoda v industriji. Sporazum sta v Bruslju podpisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik norveške vlade Jonas Gahr Store.
Iz Evropske komisije so ob tej priložnosti sporočili, da unija in nordijska država, ki je del Evropskega gospodarskega prostora in tesna partnerica EU, a se za vstop v povezavo ni odločila, znova potrjujeta svojo zavezanost ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do 2050.
Strani nameravata s skupnimi prizadevanji prispevati k ohranitvi dviga svetovne temperature znotraj ciljnih 1,5 stopinje Celzija iz pariškega podnebnega sporazuma, hkrati pa zagotavljati energetsko varnost, varstvo okolja in človekove pravice. EU in Norveška bosta tesno sodelovali tudi za uspešno izvajanje nedavno sklenjenega globalnega sporazuma o biotski raznovrstnosti.
Obe strani bosta kot glavni donatorici na področju podnebnega financiranja sodelovali tudi pri podpori državam v razvoju in hitro razvijajočim se državam pri izvajanju podnebnih in okoljskih politik.
Eno od prednostnih področij zelenega zavezništva bo po napovedih Bruslja prav krepitev prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, tudi s sodelovanjem na področju prilagajanja podnebnim spremembam, pri oblikovanju cene ogljika ter pri iskanju tehnoloških rešitev za odvzem, zajemanje, prevoz, uporabo in shranjevanje ogljika.
Strani naj bi okrepili sodelovanje pri okoljskih vprašanjih s poudarkom na zaustavitvi in preobrnitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti ter degradacije in krčenja gozdov, spodbujanju krožnega gospodarstva in obravnavanju celotnega življenjskega cikla plastike, razvoju svetovnih standardov za ravnanje s kemikalijami in odpadki ter trajnostnem upravljanju oceanov.
EU in Norveška bosta podpirali zeleni prehod industrije ter nadaljnjo krepili politično in industrijsko sodelovanja s strateškimi partnerstvi. Eno takšnih bo strateško partnerstvo za trajnostne surovine in vrednostne verige na področju baterij.
Strani se bosta trudili za pospešitev prehoda na čisto energijo s poudarkom na vodiku in energiji iz obnovljivih virov na morju, kjer bo Norveška tako kot pri plinu zaradi svojega energetskega pomena in znanja bistveni partner.
Skupaj bosta delali tudi za razogljičenje prometnega sektorja pri vseh načinih prevoza s posebnim poudarkom na ladijskem prometu brez emisij toplogrednih plinov in brez onesnaževanja. Norveška in EU sta namreč obe velesili na področju pomorstva.
Podpisnici sporazuma bosta okrepili tudi regulativno in poslovno sodelovanje za določitev svetovnih standardov za inovativne okoljske rešitve, potrebne za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij, utrdili sodelovanje na področju raziskav, izobraževanja in inovacij na področju razogljičenja, energije iz obnovljivih virov in biogospodarstva ter sodelovali za spodbujanje trajnostnega financiranja in naložb.
To je šele drugi tovrstni sporazum EU, potem ko je bilo leta 2021 podpisano zeleno zavezništvo med EU in Japonsko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje