Po podatkih nove, danes objavljene raziskave Eurobarometer, evropski državljani in državljanke menijo, da so podnebne spremembe najresnejši problem, s katerim se sooča svet.
Več kot devet od desetih vprašanih meni, da so podnebne spremembe resen problem (93 %), skoraj osem od desetih (78 %) pa podnebne spremembe vidi kot zelo resen problem. Več kot četrtina vprašanih (29 %) je kot najresnejši svetovni problem izbrala bodisi podnebne spremembe bodisi degradacijo narave oziroma z onesnaževanjem povezane zdravstvene težave.
Kar zadeva odziv politike, se devet od desetih Evropejcev in Evropejk (90 %) strinja, da bi bilo treba emisije toplogrednih plinov čim bolj zmanjšati, preostale emisije pa izravnati, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna.
Skoraj devet od desetih Evropejcev in Evropejk (87 %) meni, da je pomembno, da EU določi ambiciozne cilje za večjo uporabo energije iz obnovljivih virov, in enak odstotek jih tudi meni, da je pomembno, da EU zagotavlja podporo za izboljšanje energijske učinkovitosti.
Izvršni podpredsednik Komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal: “Podpora podnebnim ukrepom ostaja visoka kljub pandemiji in ekonomskim težavam, ki pestijo naše državljane in državljanke. Evropejci in Evropejke se zavedajo dolgoročnih tveganj zaradi podnebne krize in izgube biotske raznovrstnosti, zato od industrije, vlad in Evropske unije pričakujejo ukrepanje.”
“Izsledki te raziskave Eurobarometer so poziv politikom in podjetjem, naj združijo moči, za Evropsko komisijo pa pomenijo dodatno spodbudo za dokončanje zakonodaje ,Pripravljeni na 55ʻ, ki jo bomo predstavili pozneje ta mesec, da zagotovimo uresničitev naših podnebnih ciljev,” je še dodal Timmermans.
Največ odgovornosti na vladah posameznih držav
Večina (64 %) državljank in državljanov EU že ravna okolju prijazno na individualni ravni in zavestno sprejema trajnostne odločitve v vsakdanjem življenju.
Na vprašanje, kdo je odgovoren za boj proti podnebnim spremembam, državljani in državljanke poudarjajo, da morajo individualne ukrepe spremljati strukturne reforme, pri čemer so odgovorne nacionalne vlade (63 %), podjetja in industrija (58 %) ter EU (57 %).
Več kot osem od desetih anketiranih (81 %) se strinja, da bi bilo treba čisti energiji nameniti več javne finančne podpore, četudi to privede do zmanjšanja subvencij za fosilna goriva. Tri četrtine Evropejcev in Evropejk (75 %) meni, da bi morale biti naložbe v okrevanje gospodarstva usmerjene predvsem v novo zeleno gospodarstvo.
Ozadje raziskave
V posebni raziskavi Eurobarometer št. 513 o podnebnih spremembah je sodelovalo 26 669 državljank in državljanov iz različnih družbenih in demografskih skupin v vseh 27 državah članicah EU. Raziskava je bila izvedena med 15. marcem in 14. aprilom 2021.
Kjer je bilo mogoče, so bili opravljeni osebni intervjuji, nekateri anketiranci pa so v skladu z omejitvami zaradi pandemije COVID-19 izpolnili spletno anketo.
Evropski zeleni dogovor je glavna politična prednostna naloga Evropske komisije. Na podlagi predlogov Komisije so se Evropski parlament in države članice zavezali, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna ter da se neto emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!