Francoska vlada po množičnih protestih dijakov popustila, v šole pošilja 3000 učiteljev

Francoska vlada bo v srednje šole, ki imajo največje težave s pomanjkanjem kadra, napotila 3000 nadomestnih učiteljev, je v četrtek zvečer dejal minister za izobraževanje Edouard Geffray. Napoved sledi novemu dnevu množičnih protestov dijakov, ki so med drugim nezadovoljni zaradi odsotnosti rednih in nadomestnih učiteljev.

Geffray je v večernih poročilih na televiziji TF1 napovedal, da bodo učitelje od danes do torka razporedili v 114 kadrovsko najbolj podhranjenih šol. "V naslednjih urah se bo tem ustanovam pridružilo 3000 učiteljev," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

"Skoraj vsak dan manjka najmanj en učitelj"

Do napovedi prihaja v času množičnih protestov dijakov, ki so Francijo zajeli konca septembra. Dijaki protestirajo in blokirajo šole, kot razloge za množičen upor pa omenjajo zlasti slabe pogoje in dotrajane šolske prostore, pomanjkanje učiteljev, dolge dneve in prenatrpane urnike.

Oče 15-letnega dijaka iz enega od pariških predmestij je za AFP povedal, da v šoli, ki jo obiskuje njegov sin, skoraj vsak dan manjka najmanj en učitelj.

Nekaj dijakov, ki so se v četrtek udeležili novih protestov, je medtem izrazilo dvom v napovedi vlade, ki skuša umiriti napete razmere.

Na ulicah francoskih mest se je v četrtek na protestnih shodih znova zbralo več deset tisoč mladih, večinoma dijakov. Notranje ministrstvo je sporočilo, da se je demonstracij po vsej državi udeležilo nekaj več kot 70.000 ljudi, samo v Parizu okrog 25.000. Policija je aretirala več kot 500 ljudi.

Francija z omejenimi javnimi sredstvi

Vlada je bila doslej nenaklonjena konkretnejšim ukrepom za dvig sredstev za izobraževanje, medtem ko se Francija sooča s številnimi težavami na področju javnih financ. Vendar pa je finančni minister Roland Lescure ta teden dejal, da bi bilo v okviru zelo omejenega proračuna za leto 2027 vseeno mogoče upoštevati zahteve po več sredstvih za šole.

Dijaki, katerih proteste so podprli tudi številni učitelji, sindikati in levi politiki, so nezadovoljni zlasti zaradi slabih pogojev v šolah. Širša slika pa kaže, da proteste poganjajo tudi napete politične razmere v državi in družbena neenakost.