Francoski peki kritizirajo Leclerc zaradi omejevanja cen baget

Svet 13. Jan. 202214:15
Delite:
bageta
Foto: Profimedia

V francoskem trgovcu Leclercu so se odločili, da kljub inflaciji omejijo ceno znamenite štruce kruha bagete na 29 centov. A so se tej potezi uprli francoski peki, kmetje in mlinarji, ki trdijo, da bi trgovec s to potezo ogrozil konkurenco v eni od najbolj cenjenih panog v državi.

Skupina Leclerc je v torek v časopisnih oglasih namreč zapisala, da bi se “zaradi inflacije povprečna cena baget lahko znatno zvišala. To je nepredstavljivo.” Pri tem so obljubili, da bodo cene baget omejili na 29 centov na hlebec. Naslednji dan so se na Leclercov oglas v skupni izjavi odzvala panožna združenja pekov, kmetov in mlinarjev ter opozorila, da se je povprečna cena bagete povzpela na 90 centov, kar je posledica naraščajočih stroškov moke, elektrike in dela.

“Ravno ko si vlada in vsi naši strokovnjaki prizadevajo za pravično plačilo kmetov, Leclerc začne kampanjo, ki uničuje vrednote,” so zapisali in trgovca obtožili “demagogije”.

“Prizadevamo si ohraniti delovna mesta in kakovost, kar ima svojo ceno,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vodja združenja mlinarjev ANMF Jean-Francois Loiseau. Leclercovo potezo pa je označil za sramotno. Vodja sindikata kmetov FNSEA Christiane Lambert je dejala, da jim bo moral “gospod Leclerc pojasniti, kako in koliko plačuje svojim pekom,” glede na te nizke cene.

Prvi mož Leclerca Michel-Edouard Leclerc je za poslovno revijo Capital pojasnil, da se cene baget v njegovih trgovinah gibljejo okoli 30 centov “že vsaj eno leto”. S to potezo so želeli sporočiti, da bodo kljub inflaciji ohranili dostopne cene za potrošnike, je njegove besede še povzela AFP.

bageta
Foto : PROFIMEDIA

Kandidat za Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Francija je znamenito bageto marca lani sicer izbrala za svojega kandidata za Unescov status nesnovne kulturne dediščine. S tem je zahtevala priznanje najpomembnejšega francoskega simbola, ki je še dandanes povezan s francosko kulturo.

V državi na leto porabijo 10 milijard baget, torej 320 na sekundo. Bageta je kljub svoji pomembni vlogi v francoski zgodovini in kulturi svoje ime uradno dobila šele leta 1920, ko je nov zakon natančno določil njeno minimalno dolžino (40 centimetrov) in minimalno težo (80 gramov).

Preostanek njene zgodovine je negotov, obstajajo namreč različne zgodbe o tem, kako in zakaj je nastala. Ena izmed legend o njenem nastanku zasluge pripisuje gradnji pariške podzemne železnice konec 19. stoletja. Nastala naj bi, da bi se kruh lažje delil med delavci brez uporabe nožev, ki bi jih lahko v primeru prepirov uporabili kot orožje.

Druga legenda pa pravi, da je bageta nastala, ko je Napoleon ukazal, naj bo kruh ožji, da bi ga lahko njegovi vojaki lažje nosili.

Komentari

Vaš komentar