V Gani preverjajo suma okužbe na enega izmed najbolj nevarnih virusov - marburg, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Domnevo morajo zdaj potrditi še na inštitutu v Senegalu. WHO pa se že pripravlja na morebiten izbruh epidemije.
To bi bila v tej afriški državi prva primera virusa marburg, ki spada v skupino bolezni virusnih hemoragičnih mrzlic, kamor spada tudi ebola.
Nedavna primera iz ganske regije Ashanti, ki sta se oba končala s smrtjo, morajo v skladu s protokolom uradno potrditi še inštitutu v Senegalu, a so prve preiskave vzorcev, ki so jih izvedli na raziskovalnem inštitutu Noguchi v Akri, pokazale, da gre najverjetneje prav za okužbo z virusom marburg. Čeprav sta bila oba bolnika iz iste regije, primera nista povezana, je še zapisala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Oba sta kazala enake simptome, kot so driska, povišana telesna temperatura, slabost in bruhanje.
Ganske oblasti se že pripravljajo na morebiten množičen izbruh bolezni. “Tesno sodelujemo z državo, da bi odkrili primere okužbe, sledili stikom. Želimo vzpostaviti nadzor nad širjenjem virusa,” je pojasnil predstavnik WHO v Gani Francis Kasolo. WHO pa v Gano že pošilja zdravstvene strokovnjake.
Na območju Zahodne Afrike so okužbe z omenjenim virusom septembra lani zabeležili še v Gvineji, sicer pa so se v preteklosti posamezni izbruhi pojavljali v Angoli, Demokratični republiki Kongo, Keniji, pa Južni Afriki in Ugandi.
Kaj je virus marburg?
Virus je torej v sorodu z ebolo, ime je dobil po nemškem Marburgu, kjer so leta 1967 zabeležili prvi izbruh virusne bolezni, ki povzroča hemoragično mrzlico. Zbolelo je trideset zaposlenih v laboratoriju. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor nad boleznimi (CDC) so prvi okuženi prišli v stik z afriškimi zelenimi opicami oziroma njihovim tkivom. Istega leta sta sledila izbruha v Frankfurtu in v Beogradu. Gostitelj marburškega virusa je afriški sadni netopir. Inkubacijska doba traja od pet do deset dni. Cepiva proti smrtonosni bolezni še ni.
Med ljudmi se nato širi s tesnim stikom z okuženo osebo ali preko okužene krvi ter drugih telesnih tekočin in izločkov. Bolezen nastopi hitro, prvi simptomi pa vključujejo povišano telesno temperaturo, hud glavobol in na splošno slabo počutje. Nekateri bolniki razvijejo hude znake v sedmih dneh. Stopnje smrtnosti so se v preteklih izbruhih gibale med 24 do 88 odstotkov, odvisno od seva virusa in bolnišnične oskrbe.
Čeprav za omenjeno okužbo ni odobrenih cepiv ali protivirusnih zdravil za zdravljenje virusa, lahko ustrezna zdravstvena oskrba izboljša preživetje. Obstaja vrsta možnih zdravljenj, vključno s krvnimi pripravki, imunskimi terapijami in terapijami z zdravili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!