Human Rights Watch obtožila rusko vojsko, da muči vojne ujetnike in civiliste

Svet 23. Jul 202211:44 > 12:10
Delite:
Mariupol
Foto: Alexander Ermochenko/REUTERS

Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je v petek rusko vojsko obtožila, da na območjih pod njenim nadzorom v Ukrajini muči vojne ujetnike in civiliste. "Ruske sile so okupirana območja na jugu Ukrajine spremenile v brezno strahu in divjega brezpravja," je opozorila predstavnica te organizacije Julija Gorbunova.

Obsodila je “mučenje, nečloveško ravnanje, samovoljna pridržanja in zapiranje civilistov” v regijah Herson in Zaporožje, ki sta delno pod nadzorom ruske vojske, ter ruske oblasti pozvala, naj “takoj prenehajo s temi zlorabami”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V pogovorih z več deset ljudmi v omenjenih ukrajinskih regijah so razkrili 42 primerov, ko so ruske okupacijske sile poskrbele za izginotje civilistov ali jih kako drugače samovoljno pridržale, opozarja HRW.

Nekateri niso imeli stikov z zunanjim svetom, mnoge pa so mučili, je sporočila nevladna organizacija. Dva od treh vojnih ujetnikov sta umrla. “Mučenje, nečloveško ravnanje ter samovoljno pridržanje in nezakonito zapiranje civilistov so med očitnimi vojnimi zločini, ki smo jih dokumentirali, zato morajo ruske oblasti nemudoma prenehati s takšnimi zlorabami in razumeti, da lahko odgovarjajo in bodo odgovarjale,” je dejala Julija Gorbunova.

Medtem so ZDA v petek Ukrajini odobrile dodatnih 175 milijonov dolarjev za pomoč v orožju in opremi, je sporočil državni sekretar Antony Blinken. Pri tem je dodal, da Ukrajinci navdihujejo svet z obrambo svoje države in svobode pred neizzvanim ruskim napadom. Kot je dejal, nova pomoč vključuje napredne raketne sisteme Himars in drugo orožje, ki ga Ukrajina učinkovito uporablja za obrambo svoje države. Raketni sistem Himars ima domet do 300 kilometrov in je v zadnjem mesecu zadel več ruskih vojaških ciljev.

Poleg omenjenih 175 milijonov dolarjev je ameriško ministrstvo za obrambo odobrilo dodatnih 95 milijonov dolarjev pomoči v okviru pobude za varnostno pomoč Ukrajini. S tem so ZDA doslej Ukrajini od januarja lani namenile za skupaj 8,2 milijarde dolarjev vojaške pomoči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je za pomoč zahvalil in dejal, da je v ameriški pošiljki “izjemno pomembno, močno orožje, ki bo rešilo življenja naših vojakov in pospešilo osvoboditev naše dežele izpod ruskega agresorja.” Rusija pa je ZDA in Nato pred dnevi opozorila, da bo dobava dodatnega orožja Kijevu vojno v Ukrajini le podaljšala. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je orožje dolgega dosega, ki ga Zahod pošilja Kijevu, spremenilo dinamiko vojne, zaradi česar Moskva na novo opredeljuje svoje cilje.

Dogovor o izvozu žita pozdravila tudi Afriška unija

Rusija in Ukrajina pa sta v petek podpisali dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, ki naj bi ublažil svetovno prehransko krizo, s katero se spopadajo milijoni ljudi po svetu. Podpis dogovora je pozdravila tudi Afriška unija, ki se je ob tem zavzela za prekinitev ognja in pričetek mirovnih pogajanj. Države na Afriškem rogu se namreč soočajo z najhujšo sušo v zadnjih 40 letih, v Keniji, Etiopiji, Somaliji, Džibutiju je lačnih vsaj 18 milijonov ljudi.

Ukrajina in Rusija skupaj ustvarita 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob podpisu sporazuma dejal, da dogovor predstavlja “žarek upanja”. Po njegovem bo prinesel olajšanje državam v razvoju, ki so na robu bankrota, in najranljivejšim skupinam ljudi, ki se soočajo s hudo lakoto. Po oceni ZN se je namreč zaradi blokade izvoza žita iz Ukrajine 47 milijonov ljudi začelo soočati z akutno lakoto.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.