Janša proteste označil za "refleks levičarskega antisemitizma," predlog ustavne obtožbe pa za "zanimiv vložek" opozicije

Predsednik vlade in SDS Janez Janša je na novinarski konferenci po seji vlade včerajšnje proteste, ki so zaznamovali odprtje prvega izraelskega veleposlaništva in obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara v Ljubljani, označil za "refleks levičarskega antisemitizma, ki je v porastu v Sloveniji in je zabeljen s provizijami od opranega iranskega denarja v času leve vlade".

Ko gre za predlog ustavne obtožbe, ki sta jo zaradi vladne politike do Izraela zoper njega včeraj vložili Svoboda in Levica, pa je Janša poudaril, da ne ve, za kaj gre pri tej zadevi. Je pa ocenil, da je opozicija v prvih stotih dneh njegove vlade poskrbela za vložke, ki so bili zanimivi tudi za novinarje. "Ena od teh je tudi ustavna obtožba," je poudaril predsednik vlade.

Janša: Z rebalansom proračuna za obrambo prvič dva odstotka BDP

Premier Janša, ki si je ob nastopu svoje četrte vlade zaželel dolgočasen mandat, je na vprašanje, ali je bilo prvih sto dni vladanja – ta mejnik bo njegova vlada dosegla v nedeljo – dolgočasnih, odgovoril, da so bili to zelo intenzivni dnevi.

"Če pogledam nazaj za čas dopustov, je bilo v povprečju 16 ur dela na dan. Veliko dela je bilo dolgočasnega, ker smo analizirali in premetavali številke ter skušali priti do jasne slike, kje je Slovenija danes," je poudaril Janša. Po današnji vladni seji, na kateri je ministrski zbor potrdil predlog rebalansa letošnjega proračuna, je premier navedel, da se vidi, s čim se ukvarja vlada in s čim opozicija.

Predsednika vlade v ponedeljek čaka obisk na sedežu zveze Nato v Bruslju, kjer se bo srečal z generalnim sekretarjem zavezništva Markom Ruttejem. Po napovedih bodo med osrednjimi temami pogovorov tudi obrambni izdatki. Kot je znano, naša država doslej še ni izpolnila zaveze o dveh odstotkih BDP za obrambne izdatke.

Na to je na današnji novinarski konferenci spomnil tudi Janša. A kot je dodal, danes sprejeti rebalans letošnjega proračuna prvič dosega dva odstotka BDP za obrambo. "To je bilo obljubljeno že milijonkrat, sedaj pa je to dokazano brez čarovnij in brez dvojne ali trojne rabe, je poudaril predsednik vlade.

"Pet odstotkov BDP za obrambo v mirnem času ne bo dosegla nobena parlamentarna demokracija"

Navedel je, da je bilo v Sloveniji v zadnjih štirih za investicije v obrambo porabljenih le nekaj več kot 40 odstotkov načrtovanih sredstev, ta pa da so bila "bistveno pod obljubljenimi odstotki". "Od 25 ciljev, ki si jih je prejšnja vlada zastavila na področju obrambe, sta bila realizirana samo dva," je dodal Janša.

Spomnil je, da se je prejšnja vlada Roberta Goloba na vrhu Nata v Haagu junija 2025 zavezala k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. "Moje osebno mnenje je, da pet odstotkov BDP za obrambo v mirnem času za daljši čas ne bo dosegla nobena parlamentarna demokracija, ker je za proračunske strukture to preveč, za vojni čas pa je to premalo," je poudaril Janša.

Zavezo k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP Janša zato vidi bolj kot "spodbudo tistim, ki so daleč zadaj, da dosegajo realne odstotke". "Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam. Mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo, je pa moje izhodišče, da obrambe ne potrebujemo zaradi Nata, ampak zaradi nas samih, ker svet ni tak, kot bi si ga želeli," je dodal predsednik vlade.