Jasno je, da so srbske volitve prelomne. A kaj sledi po njih?

Srbijo le še dan loči od predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih mnogi označujejo za zgodovinske, saj se bo nekdanji predsednik Aleksandar Vučić po več kot desetletju na oblasti soočil z verjetno najresnejšim političnim izzivom doslej.

Skoraj dve leti množičnih protivladnih protestov, ki so jih vodili srbski študenti, sta Vučića, takrat še predsednika države, v začetku septembra verjetno prisilili v razpis predčasnih parlamentarnih volitev, potezo, po kateri je v preteklosti že večkrat posegel in jo uspešno izkoristil za utrditev svoje oblasti.

Predčasne parlamentarne volitve so v Srbiji tako pogoste, da so postale že skoraj nacionalna tradicija. Od leta 1992 so namreč v državi izvedli le troje rednih parlamentarnih volitev, medtem ko so se volilci na predčasne odpravili kar desetkrat.

Takšna poteza je Vučiću v preteklosti že večkrat pomagala prebroditi politične težave. Med drugim leta 2016, ko se je soočal z nezadovoljstvom zaradi nepriljubljenih reform, leta 2022 po opozicijskem bojkotu volitev ter leta 2023, ko so državo pretresali protesti zaradi odziva oblasti na dva množična strelska napada, v katerih je bilo ubitih 19 ljudi.

Kot je za N1 pojasnil poznavalec razmer v Srbiji in nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu Damjan Bergant, ki je med svojim mandatom od leta 2020 do 2025 lahko neposredno spremljal parlamentarne volitve v letih 2020, 2022 in 2023, srbska oblast predčasne volitve praviloma razpiše takrat, ko oceni, da ji politične razmere najbolj ustrezajo. "Volitve so bile razpisane vselej, ko je oblast politično izračunala, da je ravno takrat najbolj primeren trenutek, da se volitve izvede," je pojasnil.

O možnosti novih predčasnih volitev se je po njegovih besedah govorilo že ob zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2023, a se je nato 1. novembra 2024 v Novem Sadu zrušil nadstrešek železniške postaje, tragediji pa je sledil val množičnega nezadovoljstva in protestov. Razmere tako niso bile naklonjene poskusu, da bi oblast svoj položaj znova utrdila z volitvami.

"Pa vendar je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bodo razpisane predčasne volitve za ponovno utrditev oblasti," dodaja Bergant. Po njegovi oceni so vladajoči zdaj presodili, da je napočil primeren trenutek za nov poskus, potem ko je v zadnjih dveh letih študentsko gibanje imelo precejšen vpliv na javno življenje in si pridobilo precejšnjo naklonjenost javnosti.

Predčasne volitve je zato po Bergantovem mnenju mogoče razumeti tudi kot poskus oblasti, da bi energijo protestnega gibanja, ki se je skoraj dve leti izražala na ulicah, premagala s svojo organizacijsko prednostjo, razvito politično infrastrukturo in nadzorom nad volilno kampanjo.

Lahko študenti končajo Vučićevo dolgoletno vladavino?

Toda tokrat bi se lahko Vučićeva preizkušena politična taktika razpletla drugače. Pred Srbijo je namreč možnost precejšnje spremembe razmerij moči v parlamentu.

Študentska lista – Študenti zmagujejo, ki je zrasla iz protestnega gibanja Študenti v blokadi, je po skoraj dveh letih protivladnih protestov postala pomembna politična sila. V nasprotju z nekaterimi preteklimi opozicijskimi gibanji ji je, kot kaže, uspelo ohraniti precejšen del podpore javnosti in nezadovoljstvo z oblastjo z ulic prenesti tudi na politično prizorišče.

Bo torej prav študentski listi, na kateri sicer ni študentov, temveč jo sestavljajo ugledni strokovnjaki z različnih področij, uspelo končati Vučićevo dolgoletno vladavino?

Bergant opozarja, da je za takšne napovedi še prezgodaj. "Ugibanje o volilnem rezultatu je podobno napovedovanju vremena za mesec dni vnaprej," je pojasnil.

Tudi javnomnenjske raziskave ne ponujajo jasnega odgovora. Nekatere rahlo prednost pripisujejo listi Vučićeve Srbske napredne stranke (SNS), druge pa študentski listi. Bergant ob tem opozarja, da javnomnenjske raziskave niso vedno zanesljiv pokazatelj končnega izida. "Tudi samozavest, s katero oblast nastopa v javnosti, je lahko del politične strategije, ni pa nujno, da odraža njeno dejansko oceno volilnih možnosti," je poudaril.

Glede na trenutne politične razmere se sicer nakazuje precej tesnejši volilni boj kot v preteklosti, ko je SNS dosegala prepričljive zmage. Toda tudi takšen razplet še zdaleč ni zagotovljen. "Preuranjeno bi bilo z gotovostjo napovedovati takšen razplet, saj lahko na končni rezultat vplivajo številni dejavniki, od volilne udeležbe in organiziranosti posameznih političnih akterjev do samih volilnih pogojev," je pojasnil sogovornik.

Pet možnih scenarijev: od prepričljive zmage SNS do menjave oblasti

Kako negotov je razplet volitev, ponazarja tudi analiza Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR), katere avtorji predstavljajo pet možnih scenarijev povolilnega dogajanja.

Po prvem bi SNS znova dosegla prepričljivo zmago, študentska lista pa bi v parlament vstopila kot močna opozicijska sila. Bergant meni, da bi se ob takšnem razpletu lahko pojavila vprašanja o razlogih za volilni rezultat, vendar opozarja, da razlika med javnomnenjskimi raziskavami in dejanskim izidom sama po sebi še ne bi bila razlog za dvom o legitimnosti volitev. "Ključno bi bilo, ali bi obstajali konkretni dokazi o nepravilnostih."

Drugi scenarij po ECFR predvideva tesnejšo zmago SNS, ki bi lahko sprožila nove ulične proteste in pravne postopke. Ob takšnem izidu bi bilo po Bergantovih besedah še posebej pomembno, da bi pristojne institucije ustrezno preverile morebitne očitke o nepravilnostih. "Nezadovoljstva dela javnosti ne gre izključiti, prav tako ne moremo izključiti novih protestov," je opozoril.

Če bi SNS zmagala z majhno razliko in bi bil volilni proces verodostojen, bi si Bergant želel, da bi študentska lista rezultat sprejela ter svoje politično delovanje nadaljevala po mirni in demokratični poti, tako v parlamentu kot zunaj njega. "Tudi ob takšnem izidu bi se namreč politična razmerja lahko pomembno spremenila, zlasti če bi študentsko gibanje ohranilo podporo javnosti in jo pretvorilo v trajnejšo politično organizacijo," je pojasnil.

Naslednja dva scenarija, ki ju izpostavlja ECFR, predvidevata zmago študentske liste, vendar precej različen povolilni razplet. Po tretjem bi študentska lista osvojila tesno večino, Vučić in SNS pa bi izpodbijala volilni rezultat, kar bi lahko sprožilo nove proteste in morebitno nasilno zatiranje.

"V takšnih okoliščinah bi bilo ključno, da bi se morebitne nepravilnosti obravnavale na podlagi dokazov in po predpisanih postopkih ter da bi institucije svoje delo opravile nepristransko," je dodal.

Četrti scenarij predvideva jasno zmago študentske liste, ki bi omogočila miren prenos oblasti in Srbijo usmerila na povsem drugačno politično pot.

Peti scenarij pa po ECFR predvideva neodločen volilni izid, pri katerem nobena od obeh glavnih političnih skupin ne bi osvojila parlamentarne večine. V tem primeru bi lahko odločilno vlogo pri oblikovanju vlade dobile manjše tradicionalne stranke, denimo socialisti, mogoče pa bi bilo treba volitve ponoviti.

Največji preizkus za Srbijo po volitvah

Ne glede na to, kdo bo zmagal, Bergant opozarja, da bi bil lahko največji preizkus za Srbijo prav čas po volitvah, še posebej ob tesnem rezultatu.

Zaradi globoke politične razdeljenosti in nezaupanja med nasprotnima taboroma bi namreč poraz težko sprejela katerakoli stran. Zato bo ključno, ali bodo politični akterji in institucije sposobni volilni izid obravnavati mirno, odgovorno in v skladu z demokratičnimi pravili.

Če katera od strani rezultata ne bi bila pripravljena sprejeti, bi to lahko po njegovih besedah sprožilo resno politično in institucionalno krizo. Sledili bi lahko novi protesti, dolgotrajni spori o legitimnosti oblasti in težave pri delovanju državnih institucij. Največjo nevarnost Bergant vidi v tem, da bi se politični spor z volilnega prizorišča preselil na ulice, institucije pa ne bi bile več sposobne delovati kot nepristranski razsodnik. Ob tem ne izključuje niti možnosti nasilja.

"Če bi obstajali utemeljeni razlogi za dvom o pravilnosti volitev, bi bilo legitimno zahtevati njihovo preverjanje po ustreznih pravnih postopkih. Nekaj drugega pa bi bilo neutemeljeno zavračanje rezultatov zgolj zato, ker ti ne bi bili po volji poražene strani."

Odločilno bo torej, ali bodo pristojne institucije morebitne volilne nepravilnosti obravnavale verodostojno in ali bodo politični akterji pripravljeni spoštovati demokratična pravila tudi ob porazu. Bergant opozarja, da bi se lahko razmere zaradi globokega nezaupanja med političnima taboroma zaostrile ne glede na to, kdo bi na volitvah zmagal.

Kakšna bi morala biti vloga Evropske unije?

Ker bi lahko politična nestabilnost v Srbiji vplivala tudi na širšo regijo, bi morale evropske države po oceni Evropskega sveta za zunanje odnose izkoristiti priložnost in podpreti demokratične procese v državi, ki si prizadeva za članstvo v Evropski uniji.

Tudi Bergant meni, da bi morala EU dosledno vztrajati pri spoštovanju demokratičnih standardov, vladavine prava in človekovih pravic, pri čemer bi morale njene ocene temeljiti na preverljivih dejstvih.

Pomembno vlogo bo imela predvsem mednarodna opazovalna misija Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki spremlja volilni proces, ugotavlja morebitne nepravilnosti in pripravlja priporočila za izboljšanje volilnih pogojev. Njene ugotovitve bi morale biti po Bergantovem mnenju pomembna podlaga za odziv EU in širše mednarodne skupnosti.

"Če bi se pojavili utemeljeni očitki o volilnih nepravilnostih, bi morala EU vztrajati pri njihovem nepristranskem preverjanju in spoštovanju ustreznih pravnih postopkov. Če bi prišlo do nasilja ali pritiskov na politične nasprotnike, bi morala to jasno obsoditi in zahtevati odgovornost pristojnih institucij," je poudaril.

Ob tem bi morala EU ostati nepristranska glede volilnega izida in se pri svojih odzivih opirati na ugotovitve mednarodnih opazovalcev ter druge preverljive informacije.

Ker je Srbija kandidatka za članstvo v EU, ima Unija na voljo tudi širše politične vzvode. Bergant zato poudarja, da se njena vloga ne bi smela končati z odzivom na volilni izid. EU bi si morala po njegovem mnenju dolgoročno prizadevati tudi za krepitev demokratičnih institucij, neodvisnost pravosodja in zagotavljanje poštenih volilnih pogojev.

"Končni cilj bi moral biti, da se morebitni spori rešujejo po demokratični in pravni poti ter da se prepreči nadaljnje zaostrovanje političnih razmer v Srbiji," je sklenil.