Priznana klimatologinja in ena najbolj vidnih razlagalk podnebnih sprememb Lučka Kajfež Bogataj. (Foto: Luka Dakskobler/BOBO)
Danes so na podnebni konferenci v Dubaju potrdili sporazum, ki ga je večina označila za zgodovinskega, saj da pomeni začetek konca fosilnih goriv. Na sporazum so se odzvale nevladne organizacije, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek in slovenski minister za okolje Bojan Kumer. Kaj pravijo?
V dogovoru, danes potrjenem na podnebni konferenci ZN (COP28) v Dubaju, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ne vidi nič zgodovinskega. Da bi lahko uporabili to besedo, bi moralo besedilo vključevati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene z številkami in časovnico, je ocenila.
“Že 30 let se točno ve, da je opustitev fosilnih goriv edina rešitev podnebne krize,” se je na izkupiček letošnje podnebne konference za STA odzvala klimatologinja. Predstavniki držav so namreč danes soglasno potrdili nov dogovor, ki prvič doslej vključuje fosilna goriva, a le v smislu prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih, ne pa tudi v smislu njihove odprave.
“Da bi lahko uporabili besedo zgodovinsko, bi moral dogovor vsebovati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene z številkami in časovnico do leta 2030 ali vsaj do leta 2050. Manjka tudi jasen nastavek, da morajo izpusti upadati že po letu 2025,” je kritična Kajfež Bogataj.
Sprejeto besedilo vidi kot rešitev pogajanj v Dubaju, da ta ne bi izpadla kot “totalen neuspeh”, ne pa kot rešitev za planet, je zapisala.
Glede priznavanja vloge “prehodnih goriv” in opustitve uporabe premoga za proizvodnjo energije brez tehnologij zajema ogljika je ocenila, da je treba navedbo razumeti kot odprta vrata povečevanju uporabe plina, ki naj nadomesti zlasti premog, recimo v termoelektrarnah. “Za to so si plinski lobiji prizadevali že od Glasgowa naprej,” je izpostavila.
Dogovor v Dubaju po njenih besedah žal odpira tudi vrata precej nepreizkušenim tehnologijam zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. “Te so poleg okoljskih tveganj tudi drage in energijsko potratne. Denar bi bil bistveno bolje uporabljen za povečevanje energetske učinkovitosti ali za razvoj neogljičnih virov energije,” je prepričana Kajfež Bogataj.
Na cedilu pustili mlade generacije
Klimatologinja se pridružuje mnenjem, da izid dubajske konfrence pušča na cedilu ne le otoške države in države k razvoju, ampak tudi celotno mlado generacijo. “Po tiho namreč legitimira nadaljevanje vedenja zadnjih nekaj desetletij. To pomeni, da se bo družbena neenakost ekstremno povečala, kar bo okrepilo politične razprtije in pomanjkanje zaupanja,” se boji. Opozorila je še, da lahko to povsem onemogoči reševanje podnebnih tveganj ter zaradi vročine, suše, poplav, izpada pridelka in propadanja gozdov vodi v zmanjšanje blaginje tako v revnih kot bogatih državah.
Minister Kumer: “Dobra osnova, na kateri bo treba graditi”
Zadovoljstvo ob sprejetem dogovoru na podnebni konferenci ZN po besedah ministra za okolje Bojana Kumra ni maksimalno, a je najboljše, kar so lahko dosegli, da določene države dogovora ne bi blokirale. “Res je, da je prehod od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti,” je dejal.
Nikoli v zgodovini podnebnih konferenc se ni zgodilo, da bi v besedilih omenjali fosilna goriva, je v odzivu na izkupiček COP28 v Dubaju dejal minister za okolje, podnebje in energijo.
“To je dobra osnova, na kateri bo treba še graditi,” je ocenil Kumer in dodal, da je EU skupaj s predsedstvom konference odigrala eno ključnih vlog za sprejem dogovora.
Foto: N1
“Upravljanje na področju podnebnih sprememb na globalni ravni še deluje”
Ena od ključnih točk zaključnega dogovora o globalnem pregledu stanja je, da sproža nepovraten in pospešen prehod od fosilnih goriv, je izid podnebne konference ZN v Dubaju komentirala glavna slovenska pogajalkaTina Kobilšek.
V Dubaj so po njenih besedah prispeli s ciljem, da bi čim bolj ambiciozno zaključili prvi globalni pregled stanja izvajanja leta 2015 sprejetega pariškega sporazuma. “Menim, da lahko danes potrdimo, da upravljanje na področju podnebnih sprememb na globalni ravni deluje in prav tako tudi pariški sporazum,” je dodala.
Po besedah Kobilšek dokument med drugim dviga lestvico na področju prilagajanja na podnebne spremembe in krepi odpornost, hkrati pa usmerja k podnebnemu odpornemu financiranju. Odgovarja tudi na več pomembnih vsebin, kot je na zahtevo po odzivu na izgube in škode zaradi podnebnih sprememb.
Kot zelo pozitivno stvar v vsebini dokumenta vidi tudi zavezo k zniževanju metana in ne samo ogljikovega dioksida. Za EU pa je “velika zmaga” potrojitev zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitev energetske učinkovitosti do leta 2030, v kar je bilo vloženih veliko diplomatskih naporov, ter pospešena odprava neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne naslavljajo pravičnega energetskega prehoda in energetske revščine.
Nevladniki opozarjajo na vrzeli
Predstavniki okoljskih in drugih nevladnih organizacij se strinjajo, da končni dogovor o globalnem pregledu stanja na letošnji podnebni konferenci ZN (COP28) predstavlja začetek konca fosilnim gorivom. Kljub temu pa opozarjajo na nekatere vrzeli, kot je prehod od fosilnih goriv samo v energetskem, ne pa tudi industrijskem sektorju.
Eden najpomembnejših delov dokumenta se nanaša na prehod od fosilnih goriv v energetskih sistemih na pravičen in urejen način ter pospeševanje ukrepov v tem kritičnem desetletju, da bi do leta 2050 v skladu z znanstvenimi izsledki dosegli ničelne izpuste toplogrednih plinov.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil predstavnik Svetovnega inštituta za vire David Waskow, je prepoznavanje vloge vseh fosilnih goriv, ki ustvarijo tri četrtine vseh emisij toplogrednih plinov, nekaj, kar se v procesu podnebnih pogajanj do zdaj še ni zgodilo. Za pozitivno je označil tudi določitev točnega časovnega okvirja. Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) namreč poudarja, da je treba za ohranitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija emisije zmanjšati za skoraj polovico do leta 2030.
Ob tem ga vendarle skrbi, da se poziv nanaša samo na prehod od fosilnih goriv v energetskem sektorju, pri tem pa izpušča druge sektorje, ki pomembno onesnažujejo okolje (denimo proizvodnja plastike in gnojil).
Waskow sicer pozdravlja še zavezo k potrojitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti do leta 2030. Za to se je sicer na začetku COP28 zavzelo več kot 130 držav s pridružitvijo prostovoljni obljubi.
Pomisleki glede “prehodnih goriv”
Na vrzeli pri zavezah glede fosilnih goriv je opozorila tudi Jean Su iz Centra za biološko raznovrstnost. Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi priznavanja vloge “prehodnih goriv”, za katerimi se skriva proizvodnja zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv.
Da je današnja odločitev na COP28 začetek konca dobe fosilnih goriv, pa meni Dave Jones iz organizacije Ember. O zavezi glede povečanja zmogljivosti obnovljivih virov in energetske učinkovitosti je dejal, da je “svet prvič prepoznal obseg ambicij, potrebnih za izgradnjo novih sistemov čiste energije v tem desetletju”. Po njegovi oceni lahko samo na ta način zagotovimo hitro zmanjšanje porabe fosilnih goriv v tem desetletju.
Prvi koraki k dogovoru o prenehanju uporabe fosilnih goriv so bili sicer narejeni na podnebni konferenci v Glasgowu pred dvema letoma, pri čemer so se države osredotočile le na odpravo premoga v obratih, ki ne uporabljajo tehnologij zajema ogljika. Na letošnjem COP28 so zbrani to dikcijo ohranili. Premog, ki velja za najbolj umazano fosilno gorivo, je tudi glavni element energetskih sistemov v državah v razvoju, kot sta Indija in Kitajska.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje