Francoski predsednik Emmanuel Macron si želi "renesanso francoske jedrske industrije." Njegovi načrti vključujejo gradnjo do 14 novih reaktorjev nove generacije, a je usoda teh načrtov odvisna tudi od predsedniških volitev, ki bodo v Franciji aprila.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes pozval k “renesansi” francoske jedrske industrije, pri čemer si želi, da bi v Franciji postavili do 14 novih reaktorjev, ki bi omogočili prehod države s fosilnih goriv, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev je označil za “izbiro napredka”.
“Kar moramo zgraditi danes, ker je pravi čas za to, je renesansa francoske jedrske industrije,” je Macron dejal ob obisku tovarne turbin v Belfortu na vzhodu Francije. “Želim, da se zgradi šest reaktorjev tipa EPR2, začeli pa bomo tudi študije za gradnjo osmih dodatnih reaktorjev tipa EPR2,” je pojasnil. Gre za tlačnovodne reaktorje nove generacije, ki jih razvija francoski državni energetski velikan EDF.
Francoski predsednik je ob tem izpostavil, da Francija v zadnjem desetletju po jedrski nesreči v japonski elektrarni Fukušima leta 2011 ni vlagala v jedrsko industrijo.
“Nekatere države so sprejele radikalno odločitev in obrnile hrbet jedrski energiji,” je dejal Macron. “Francija se za to ni odločila. Vendar pa vanjo nismo vlagali, ker smo bili v dvomih,” je pojasnil.
Francoske jedrske regulatorje je Macron označil za neprimerljivo stroge in strokovne, odločitev za gradnjo novih jedrskih elektrarn pa za “izbiro napredka, izbiro zaupanja v znanost in tehnologijo”.
Napovedal je tudi, da si bo prizadeval podaljšati življenjsko dobo vseh obstoječih francoskih jedrskih elektrarn, kjer je to varno, in si prizadeval za obsežne nove naložbe v obnovljive vire energije, kot sta veter in sonce. “Nimamo druge izbire, kot da se zanesemo na ta dva stebra,” je dejal.
A kako bo z gradnjo jedrskih rektorjev v Franciji, bo znano šele po aprilskih predsedniških volitvah. V primeru Macronovega poraza namreč obstaja verjetnost, da bo novi predsednik Francije Macronove načrte spremenil, poroča AFP. Večina predsedniških kandidatov se je sicer zavzela za nadaljnja vlaganja v jedrsko energijo, izjema sta le skrajno levi Jean-Luc Melenchon in kandidat Zelenih Yannick Jadot. Oba jedrski energiji nasprotujeta iz okoljevarstvenih vidikov. A sodeč po predvolilnih anketah javnega mnenja ta dva kandidata praktično nimata možnosti za uvrstitev v drugi krog.
Težavi pri gradnji reaktorjev, težave z že delujočimi
Nizkocenovna jedrska energija je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja temelj francoskega gospodarstva, vendar so se nedavni poskusi gradnje reaktorjev nove generacije, ki naj bi zamenjali starejše modele, znašli v težavah zaradi prekoračitev stroškov in zamud, opozarja AFP. Tako naj bi osrednji projekt francoskega podjetja EDF, gradnja jedrskega reaktorja pri Flamanvillu na severu Francije, stal okoli 12,7 milijarde evrov, kar je približno štirikrat več od prvotnih 3,3 milijarde. Prav tako naj bi reaktor z gorivom napolnili najkasneje prihodnje leto oziroma 11 let pozneje, kot je bilo to prvotno pričakovano.
Poleg tega se EDF sooča tudi s težavami na že zgrajenih in delujočih reaktorjih. Teh je v Franciji vse skupaj 56. Tako so na 11 reaktorjih zaznali oziroma sumijo na težave s korozijo. Posledično so se pri treh reaktorjih – Chinon 3, Bugey 4 in Cattenom 3 – zgodile nenačrtovane zaustavitve, je poročal Reuters.
Poleg tega so podaljšali zaprtje dveh drugih reaktorjev – reaktor Penly 1 bo zaprt do 31. oktobra, reaktor Chooz 1 pa do 31. decembra.
Francoski energetski velikan je moral v ponedeljek posledično znižati napoved proizvodnje jedrske energije v tem letu s 300 do 330 teravatnih ur na 295 do 315 teravatnih ur. Po poročanju Reutersa so delnice družbe nato v torek izgubile do 3,5 odstotka vrednosti, končni padec pa se je ustalil okoli dveh odstotkov. Vrednost delnic energetskega velikana je od decembra padla za skoraj 40 odstotkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!