Čeprav niso prve, sankcije ZDA zoper srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine (BiH) Milorada Dodika, ki so jih v Washingtonu naznanili ta teden, močno odmevajo na Zahodnem Balkanu in v EU. Za komentar o sankcijah smo vprašali poznavalca Zahodnega Balkana Boruta Šukljeta in Farisa Kočana s Fakultete za družbene vede. Kočan pravi, da z novimi sankcijami ZDA sporočajo, kako huda je politična kriza v BiH, Šuklje pa meni, da se Dodikovi eri napoveduje konec.
Medtem ko je politično ozračje v BiH že več mesecev izrazito napeto, je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna sprejela nove sankcije zoper člana predsedstva BiH Milorada Dodika in televizijo Alternativna Televizija d.o.o. (ATV), ki je pod njegovim vplivom.
Kot so utemeljili v Washingtonu, so sankcije sprejeli zaradi Dodikovega koruptivnega ravnanja in dejanj, ki ogrožajo stabilnost in ozemeljsko celovitost BiH. Sankcije med drugim predvidevajo zamrznitev računov Dodika in ATV ter ameriškim subjektom prepovedujejo poslovanje z njimi.
Dodikova ravnanja spodkopavajo bosanske institucije in določila daytonskega mirovnega sporazuma, so prepričani v ZDA, ob tem pa je še posebej problematičen Dodikov predlog, ki ga je decembra – resda ob bojkotu slabe polovice poslancev – podprl Parlament Republike srbske. Ta predvideva, da bo Republika srbska z ravni BiH na raven entitete prenesla pristojnosti na področju vojske, davkov in sodnega sistema.
“Destabilizacijske koruptivne aktivnosti Milorada Dodika in poskusi razkrajanja daytonskega sporazuma, ki jih motivirajo njegovi lastni interesi, ogrožajo stabilnost BiH in celotne regije,” je ob uvedbi sankcij sporočil Biarn E. Nelson z ameriškega finančnega ministrstva.
Sankcije, ki so jih včeraj napovedale ZDA, niso prve. Dodik je bil že prej uvrščen na tako imenovani ameriški črni seznam sankcioniranih oseb, ki pa je, kot za N1 pojasni dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, poznan kot “brezzobi tiger”.
ZDA so zato morale pokazati, da znajo sankcije voditi bolj usmerjeno, onkraj črnega seznama, na katerem so se znašli tudi drugi posamezniki iz držav Zahodnega Balkana. Z novimi sankcijami, uvedenimi po drugem mehanizmu, ZDA tako prenašajo sporočilo; zelo jasno kažejo, “da je politična kriza v BiH huda in da ima potencialno destabilizirajoče učinke za celotno regijo,” pojasni Kočan.
Aljaž Uršej/N1
Ne le Dodiku, sankcije prenašajo sporočilo tudi mednarodni skupnosti. S sankcijami, pove Kočan, ZDA zahodnim partnerjem, predvsem EU, kažejo, “da so sankcije potrebne, saj se dogajajo eklatantne kršitve mirovnega sporazuma.” Tudi Moskvi, ki se v politično dogajanje Zahodnega Balkana vmešava med drugim tako, da v Varnostnem svetu ZN zavrača potrditev Christiana Schmidta za visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, želijo ZDA pokazati, da Rusija ni edina država v regiji.
Šuklje: “Dodikove ere je konec”
Za komentar o sankcijah zoper Dodika smo povprašali tudi poznavalca Zahodnega Balkana Boruta Šukljeta. Šuklje: “Miloradu Dodiku se je dvakrat porušil njegov svet. Najprej po porazu bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah in takoj zatem po sprejetju posebne zakonske odredbe, ki jo je podpisal Valentin Inzko o sankcioniranju zanikanja genocida v Srebrenici. Bil je prepričan, in seveda ne samo on, da bo Trump dobil nov predsedniški mandat in da ga bo razmeroma lahko prepričati, da je Dodik njegov zanesljiv partner na Balkanu.
Visokega predstavnika Inzka je podcenjeval, pravzaprav ga je sovražil in bil vseskozi prepričan, da ni sposoben ali da si celo ne upa uporabiti tako imenovanih bonskih pooblastil. Trump je volitve izgubil in s tem so izginili tudi vsi lobistični dogovori z lobiji v ZDA, za katere je bil prepričan, da ga v zadostni meri ščitijo. Inzkovi zakonski odredbi se je vseskozi posmehoval. Vedel je, da ga bo v Evropi ščitil njegov zaupnik madžarski predsednik vlade Viktor Orbán. In da ne bo dopustil uvedbe nikakršne kazni proti njemu ter da tega ne bo dopustil niti srbski predsednik Aleksandar Vučić. Tako je, da bi predvsem svojim sodelavcem in finančnim partnerjem dokazal, da se ničesar nima bati, nadaljeval z načrti o preureditvi BiH in napovedmi možnosti odcepitve dela države. Seveda ne povsem dobesedno. Zakonskih predlogov, ki bi jih lahko sprejel Parlament Republike srbske in bi potrjevali Dodikove obljube ali napovedi, enostavno ni bilo. Samo ene stvari se je zares bal.
In prav to se mu je zgodilo pred dnevi. Ameriška administracija je uvedla proti njemu finančne sankcije. Ameriško finančno ministrstvo je objavilo novo listo korumpiranih posameznikov, ki s svojimi aktivnostmi destabilizirajo regijo, rušijo glavna načela mirovnega sporazuma iz Daytona in zaradi sebičnih interesov ogrožajo stabilnost BiH. Sankcije so uvedli tudi proti njegovemu medijskemu orodju, ATV iz Banja Luke, ki je v lasti njegova sina Igorja Dodika. S televizijo so imeli velike širitvene načrte v celotni regiji. Ameriške in napovedane sankcije, ki jih predlaga nova nemška vlada, pomenijo dobeseden političen konec Dodika in njegovih partnerjev. Dejansko pomenijo, da je vsak tudi najmanjši posel z njim ali z njim povezanimi osebami, razlog za uvedbo sankcij tudi proti vsem tistim posameznikom ali podjetjem, ki bi se v takšne morebitne posle podala. Pomeni, da je Dodik politično in finančno izoliran. In nihče, ne Orban, ne Vučić in ne stari prijatelji v denarju mu ne morejo več pomagati. Dodikove ere je konec.”
Verjetnost, da bi se EU odločila za sankcije po zgledu ZDA, ni velika. Za uvedbo sankcij je potrebno soglasje držav članic EU in čeprav so sankcioniranju Dodika naklonjeni denimo v Nemčiji, je podporo Dodiku in veto sankcijam že napovedal madžarski premier Orbán. Države Unije se bodo tako o morebitni uvedbi sankcij odločale individualno.
Še posebno veliko težo bi imele sankcije, za katere bi se odločili Nemčija in Avstrija, poudarja Kočan. Podjetja v entiteti Republiki srbski so močno odvisna od nemškega, še bolj pa od avstrijskega gospodarstva. Če bi se morebitnemu valu individualnih sankcij pritiskov na Dodika priključila tudi Avstrija, bi lahko z vidika ekonomskih posledic dosegli isti učinek, kot bi ga sankcije EU. “Ko se zaprejo trgi in se udari po žepih podjetij, nevladnih organizacij in posameznikov, takrat igre ni več,” ponazori.
“Vučiću ustreza status quo”
Oči pa po uvedbi novih sankcij niso uprte le v Banja Luko, temveč tudi v Beograd. Srbski predsednik Vučić je po navedbah N1 BiH sporočil, da se bo o sankcijah pogovoril z Dodikom in predsednico Republike srbske Željko Cvijanović. Stvari so po njegovem zapletene in hitra reakcija ne pride v poštev, je pa bil predsednik Srbije prepričan, da sankcije ne bodo prinesle rešitve.
Navkljub Vučićevi deklarativni podpori pa po informacijah, ki krožijo, pravi Kočan, Vučić menda ni zadovoljen z Dodikom. “Igra, ki jo Vučić igra z Republiko srbsko, funkcionira, dokler Dodik manevrira znotraj okvirja daytonskega sporazuma,” pove. Vučiću po sogovornikovih besedah ustreza status quo v Republiki srbski v okvirih Daytona, saj na ta način lahko vpliva na notranje zadeve BiH. Sogovornik s FDV prav tako poudari, da bolj kot bo Vučić podpiral Dodika, ki je meje okvirja očitno že prestopil, več rdečih signalov bo dobil iz Bruslja. Tega pa si ne želi, saj je odprl poglavje evropske perspektive za Srbijo.
Sankcije zoper Dodika in ATV so prve v sklopu predsednikovega izvršnega ukaza z junija lani, ki predvideva, da ZDA sankcionirajo akterje, ki ogrožajo mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu, navaja tiskovna agencija Reuters.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje