Odkar je eno od hrvaških društev opozorilo na osnutek zakona o morskem dobru in pristaniščih, se pri naših južnih sosedih odvija burna javna razprava o privatizaciji hrvaške obale. Kritiki osnutka zakona namreč verjamejo, da želi hrvaška vlada na široko odpreti vrata privatizaciji in zaračunavanju dostopa do javnih plaž. Pristojno ministrstvo navedbe po drugi strani zavrača in navaja, da kritiki le segajo po medijski pozornosti.
Na Hrvaškem se nadaljuje razgreta javna razprava o brezplačnem dostopu do plaž in morskih priobalnih območij. Hrvaško ministrstvo za pomorstvo, morje in infrastrukturo je namreč pripravilo osnutek zakona, ki sicer še ni v javni obravnavi, je pa nanj prejšnji teden opozorilo društvo Pokret otoka. Kot smo poročali, so v besedilu zakonskega predloga prepoznali odprta vrata za ograjevanje, zaračunavanje in celovito privatizacijo plaž.
“Deli predlaganega zakona so popolnoma nedopustni,” so zapisali prejšnji teden in pri tem izpostavili člen, ki dovoljuje delno ali celotno omejitev javne rabe morskih plaž. “Pri nas je omejitev morskega dobra izjema in ne pravilo, kot je to v Italiji oziroma Grčiji, kjer so povsem javne plaže izjema. Tam so plaže po pravilu večinoma koncesionirane, čeprav je dostop do morja zagotovljen z zakonom, pa je njihova raba v praksi v celoti ali delno omejena z ograjami, ležalniki in drugimi objekti,” je opisala predsednica omenjenega društva in svetnica v Splitsko-dalmatinski županiji Maja Jurišić, ki verjame, da se lahko z osnutkom novega zakona podobno zgodi tudi na Hrvaškem.
“Razumemo potrebo po gospodarski rabi morskega dobra. Smo turistična država, potrebujemo investicije in drugačne načine uporabe morskega dobra, vendar ne smemo biti izključujoči. Moramo najti način, kako lahko javnost sobiva z investicijami na način, da morsko dobro ostane odprto za javnost,” je dejala.
Jurišić je kot primer dobre prakse navedla odlok o gospodarski rabi morskega dobra, ki ga uporabljajo v Splitsko-dalmatinski županiji. Ta določa, da se lahko 30 odstotkov koncesijskih površin uporablja za najem ležalnikov in senčnikov, medtem ko mora 70 odstotkov koncesioniranega morskega dobra ostati v javni rabi. “Po odloku je treba zagotoviti javni del plaže, kjer ljudem ni treba najeti senčnika ali ležalnika,” je opisala, prav tako morajo biti po odloku zagotovljeni tudi koridorji za prosto gibanje pešcev.
“Takšna uredba obstaja samo v Splitsko-dalmatinski županiji in je bila sprejeta v sodelovanju z našim društvom. Vsaka koncesija, ki se izda, ima klavzulo, da plaže ni mogoče izločiti iz javne rabe. Tako koncesionarji in investitorji sami razumejo potrebo po javni rabi. Zakaj ministrstvo ne uporabi tega primera? Uporabljajo le primere slabe prakse iz Italije ali Grčije. Njihovi zgledi niso dobri za turizem, javnost, državljane, kakovost destinacije in privlačnost investicij,” je bila ostra. Jurišić opozarja, da pristojno ministrstvo v odzivu na kritike navaja, da javna raba morskih plaž v naseljenih območjih ne bo omejena. Po njenih besedah pa ostaja odprto vprašanje, kako bo zakon urejal rabo plaž na nenaseljenih območjih.
Do sprememb je kritična tudi županja mesta Supetar na otoku Brač Ivana Marković, ki meni, da je Hrvaška pripravljena žrtvovati vse za ‘razvoj’ in ‘turizem’. Nasprotuje temu, da se odločanje o pomorskem dobru iz rok državnega odvetništva premakne v roke hrvaške vlade – po njenih besedah brez ustreznih nadzornih mehanizmov. “Spominjam, da gre za isto vlado, kjer je rekordno število ministrov, pomočnikov in sekretarjev končalo v zaporu zaradi premoženjskega okoriščanja zasebnikov in urejanja poslov na škodo Hrvaške,” je bila kritična in prepričana, da bodo z zakonskimi spremembami na svoj račun znova prišli določeni investitorji.
Po poročanju spletnega portala Index je skoraj 43 odstotkov peščenih plaž v Italiji privatiziranih in si jih lastijo razni resorji ter kampi. Tudi po podatkih italijanske okoljske organizacije Legambiente je manj kot polovica plaž v državi v celoti prosto dostopna.
Pristojno ministrstvo po drugi strani trdi, da si kritiki zakon napačno interpretirajo. Ta bo po njihovih besedah le jasneje predpisal obveznosti koncesionarjev in tako izboljšal varovanje pomorskega dobra. “Pod nobenim pogojem ne moremo govoriti o tem, da bo novi zakon olajšal ograjevanje in zaračunavanje dostopa do plaž,” je za spletni portal Morski dejal državni sekretar na ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo Josip Bilaver, ki meni, da kritiki zakona le izkoriščajo trenutek, da bi zaužili nekaj medijske pozornosti. Po njegovih besedah zakon jasno določa, da za plaže znotraj naseljenih območij ni razpisov ali podeljevanja koncesij.
Bilaver je dodal, da bodo vsi deležniki lahko na predlog zakona podali svoje komentarje, ko bo ta v javni razpravi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje