Po še eni napeti epizodi se bosta danes znova sešla kosovski premier Albin Kurti in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Spet bo na mizi zveza srbskih občin, ki ji Kurti odločno nasprotuje in pravi, da na Kosovu "Republike Srbske" pač ne bo. Dejstvo je, poudarjajo analitiki, da je retorika Vučića in Kurtija pred domačim občinstvom bolj ostra kot za mednarodno pogajalsko mizo, a da obenem del srbske in kosovske javnosti prevelikih popuščanj in kompromisov res ne bi sprejel.
Danes se bosta v Bruslju sestala srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti ter pod budnim očesom visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepha Borella in evropskega odposlanca za dialog med Beogradom in Prištino Miroslava Lajčaka, nadaljevala pogovore o normalizaciji razmer med Beogradom in Prištino.
Razmere na severu Kosova, kjer živi večinoma srbsko prebivalstvo, so namreč konec lanskega leta eskalirale, kot že dolgo ne, zdaj se pogovori nadaljujejo o izpolnjevanju dogovorjenih točk v sporazumu o poti k normalizaciji odnosov, ki sta jih voditelja sprejela marca na Ohridu.
Pričakovati je, da zapletov okoli deklaracije o pogrešanih osebah ne bo. Na Kosovu je od osamosvojitve leta 2008 po podatkih Prištine še vedno pogrešanih 1617 oseb.
Nova epizoda napetosti
Vučić in Kurti se v Bruselj odpravljata po novi napeti epizodi, saj bo srečanje potekalo dober teden po lokalnih volitvah v kosovskih občinah s srbsko večino. Te je srbska skupnost bojkotirala, volilna udeležba je bila zato komaj 3,47 odstotna, kar je seveda odprlo tudi vprašanje legitimnosti teh volitev. Večinsko srbske občine pa so dobile župane iz kosovskih strank, kar pa je seveda odprlo nove spore in delitve.
Veliko težji pa bodo gotovo znova pogovori o ustanovitvi zveze srbskih občin na severu Kosova, kjer živijo pretežno Srbi, saj je Kurti neomajen in vztraja, da nove “Republike Srbske” na Kosovu ne bo, čeprav je bila dogovorjena in obljubljena že pred desetimi leti.
Ko gre za pristojnosti, ki bi jih imela zveza občin, je Kurti zelo trd pogajalec. Pred odhodom v Bruselj je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal, da je zanj zaščita manjšin pomembna, vendar ne more lokalni skupnosti podeliti izvršilnih pooblastil, saj so ta v rokah vlade in občin. “Ne bomo dovolili ustvarjanja česar koli, kar bi izgledalo kot Republika Srbska v Bosni in Hercegovini,” je bil jasen Kurti.
Priština zavrača, da bi imela skupnost izvršne oblasti, Beograd pa z njeno vzpostavitvijo pogojuje napredek v dialogu pod okriljem EU. Za kosovske Srbe je ta skupnost pogoj za vrnitev v kosovske institucije.
V Beogradu je medtem vodja vladnega urada za Kosovo Petar Petković po poročanju srbskega N1 dejal, da je Kurtijeva naloga le, da izvaja podpisano. “Ko gre za zvezo srbskih občin, Kurti nima pristojnosti, da bi karkoli dovolil ali ne,” je izjavil Petković in povedal še, da vse pristojnosti in okviri zveze občin predvideni v bruseljskih sporazumih.
Dejstvo je, poudarjajo analitiki, da je retorika Vučića in Kurtija pred domačim občinstvom gotovo bolj ostra kot za mednarodno pogajalsko mizo, a dodajo, da da del srbske in kosovske javnosti prevelikih popuščanj in kompromisov res ne bi sprejel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
