Po lokalnih volitvah v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova in bojkotu kosovskih Srbov, ki je prispeval k izjemno nizki udeležbi, se vrstijo odzivi iz tujine. V EU so zaskrbljeni zaradi nizke volilne udeležbe, ki je znašala le 3,47 odstotka, in poudarjajo, da volitve trajne politične rešitve na sever države niso prinesle. To deloma kažejo tudi komentarji kosovskega premierja Albina Kurtija, da so za nizko udeležbo krivi v Beogradu, in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki govori o porazu Kurtija in njegovega režima.
Nedeljske volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova so po mnenju EU potekale v skladu s pravnim okvirjem Kosova, vendar nizka volilna udeležba, predvsem kosovskih Srbov, kaže, da niso prinesle dolgoročne politične rešitve za te občine. Bruselj izpostavlja, da je za politično rešitev nujna vrnitev Srbov v institucije Kosova.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano je v odzivu na volitve, katerih se je zaradi bojkota največje stranke kosovskih Srbov Srbske liste in množičnega bojkota srbskih volivcev po prvih izidih udeležilo samo 3,47 odstotka volivcev, danes zapisal, da zelo nizka volilna udeležba, še posebej med kosovskimi Srbi, kaže, da “ta proces ni in ne more biti običajen”.
Izpostavil je, da “volitve niso prinesle dolgoročne politične rešitve za te občine” in da jo lahko prinese samo “trajna vrnitev kosovskih Srbov v kosovske institucije”, za kar si EU prizadeva od njihovega odhoda iz institucij novembra lani.
Nujno je treba vzpostaviti pogoje za njihovo vrnitev v institucije ter čim prej vzpostaviti skupnost srbskih občin, je dodal Stano. Sporazum o poti do normalizacije odnosov med Prištino in Beogradom pa je izpostavil kot platformo za uresničitev teh ciljev, piše na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob prihodu na srečanje zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izpostavila zelo nizko volilno udeležbo na volitvah. Te so po njenih besedah zakonite, vendar pa nizka volilna udeležba pod vprašaj postavlja njihovo legitimnost, oziroma kako bodo lahko novoizvoljeni predstavniki res učinkovito vladali.
Ameriško veleposlaništvo v Prištini je v odzivu izpostavilo, da so volitve potekale v skladu z zakonodajo in ustavo Kosova ter da bodo ZDA nadaljevale sodelovanje z vsemi relevantnimi stranmi pri naslednjih korakih. V tvitu je še izpostavilo pomen uresničitve ohridskega sporazuma med Prištino in Beogradom.
Kurti za nizko udeležbo okrivil “uradni Beograd in njegove kriminalne vzvode”
Izredne volitve so po novembrskem odstopu županov Srbske liste potekale v štirih največjih srbskih občinah na severu Kosova – Severna Mitrovica, Leposavić, Zubin Potok in Zvečan. Zaradi bojkota Srbske liste je bila med desetimi županskimi kandidati samo ena srbske narodnosti. Po prvih izidih kosovske volilne komisije sta kandidata stranke kosovskega premierja Albina Kurtija zmagala v Severni Mitrovici in Leposaviću. V ostalih dveh občinah pa sta bila za župana izvoljena kandidata Demokratske stranke Kosova.
Kurti je danes čestital zmagovalcem, za nizko volilno udeležbo pa obtožil Beograd. “Bojkot je s kampanjo zastraševanja vsilil uradni Beograd in njegovi kriminalni vzvodi na severu Kosova”, je dejal po poročanju Radia Slobodna Evropa.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je na novinarski konferenci v Beogradu ocenil, da so se na volitvah “zgodile tektonske spremembe”, in ne samo poraz Kurtija in njegovega režima. Srbski narod je pokazal, da želi povsem drugačen pristop – predvsem od mednarodne skupnosti in zahodnih držav, da želi resničen dialog in ne vsiljenih rešitev. “Včeraj se je zgodila mirna politična vstaja srbskega naroda na Kosovu”, ki je pokazal, da “Srbi ne bodo trpeli vsiljenih rešitev in maltretiranja za pohvale iz Bruslja ali Washingtona,” je dejal.
Dodal je še, da se je volitev udeležilo samo 13 Srbov, pa še to dva pomotoma. Manjša udeležba kot leta 2021 pa je bila tudi med albanskimi volivci, je po poročanju lokalnih medijev še pristavil Vučić.
Posebni odposlanec EU za dialog Beograda in Prištine Miroslav Lajčak je v nedeljo zvečer sporočil, da bosta na sestanku 2. maja v Bruslju, ki naj bi se ga v okviru dialoga udeležila Kurti in Vučić, glavni temi predlog statuta skupnosti srbskih občin in vprašanje pogrešanih oseb. Vučić je danes dejal, da se bo sestanka verjetno udeležil, vendar rešitve ne pričakuje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!