Najprej podpora, nato protest: kaj je Japonsko razburilo na novem zemljevidu sveta?

Generalna skupščina Združenih narodov je v petek v New Yorku potrdila nov zemljevid sveta, ki realneje odraža velikost Afrike, medtem ko sta Severna Amerika in Evropa na njem manjši. Odločitev je naletela na ostro nasprotovanje ZDA.

Resolucijo, ki jo je predlagal Togo in naj bi spodbudila spremembe zemljevidov po vsem svetu, je podprlo 164 držav, med njimi tudi Japonska. Tokio pa je zdaj izrazil nasprotovanje novemu zemljevidu, saj so sporni Kurilski otoki, ki jih Japonska imenuje Severna ozemlja, na njem prikazani kot del Rusije.

Tiskovni predstavnik japonske vlade Minoru Kihara je po poročanju britanskega Guardiana dejal, da novi zemljevid, izdelan v kartografski projekciji Equal Earth, "prikazuje ozemlje na način, ki je v nasprotju s stališčem japonske vlade".

"Po diplomatski poti smo upravljavcu spletne strani z zemljevidom poslali protestno noto in zahtevali popravek spornega prikaza," je Kihara povedal novinarjem. Na vprašanje, kdaj je bila japonska vlada opozorjena na sporni prikaz, ni želel odgovoriti, poudaril pa je, da mora Japonska "preprečiti širjenje napačnih predstav o svojem ozemlju in geografskih imenih".

Otočje ostaja jabolko spora med Moskvo in Tokiom

Spor med Rusijo in Japonsko glede Kurilskih otokov, ki se raztezajo med ruskim polotokom Kamčatka in japonskim otokom Hokaido, traja že več desetletij. Ob koncu druge svetovne vojne je otočje zavzela Sovjetska zveza in še danes z njimi upravlja Rusija.

Japonska zahteva vrnitev otokov in se pri tem sklicuje na pogodbo iz 19. stoletja, s katero naj bi ti prešli pod japonsko oblast. Prav nerešeni ozemeljski spor je tudi razlog, da državi po koncu druge svetovne vojne nista sklenili formalnega mirovnega sporazuma.

Po začetku ruske invazije na Ukrajino je Tokio do vprašanja Kurilskih otokov zavzel ostrejše stališče. Japonska je tako leta 2022 prvič po letu 2003 znova izjavila, da je Rusija otoke "nezakonito okupirala". Japonska diplomacija se je v vmesnem obdobju izrazu "okupacija" sicer izogibala.

Odnosi med Japonsko in Rusijo so se prejšnji mesec nato še dodatno zaostrili, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin nepričakovano obiskal sporne otoke, kamor se je odpravil prvič. Njegova poteza je sprožila buren odziv japonske premierke Sanae Takaiči, obisk pa je obsodil tudi zunanji minister Toshimitsu Motegi. Ob tem je japonsko zunanje ministrstvo v znak protesta na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika na Japonskem Nikolaja Nozdreva.