Nezakonito izkopavanje zapletlo raziskavo domnevnega okostja mušketirja d'Artagnana

Po več mesecih ugibanj in medijskih poročil o nepravilnostih pri raziskavi okostja, ki bi lahko pripadalo znamenitemu francoskemu mušketirju d'Artagnanu, je mestna uprava Maastrichta končno priznala, da bo za dokončen odgovor potrebnih še najmanj šest mesecev dodatnih analiz.

Prvotno izkopavanje je brez potrebnega dovoljenja in brez upoštevanja običajnih arheoloških postopkov opravil arheolog Wim Dijkman, je novinarjem pojasnil mestni arheolog Gilbert Soesters. "To je opravil nekdanji sodelavec. Pravzaprav beseda izkopavanje ni najbolj ustrezna. To ni bilo arheološko izkopavanje," je dejal.

Mestne oblasti so nato prevzele raziskavo in izvedle nujno zaščitno izkopavanje, vendar je škoda, nastala ob prvem posegu, otežila ugotavljanje, ali posmrtni ostanki res pripadajo d'Artagnanu.

"Želeli bi natančno vedeti, od kod izvirajo posamezni ostanki, ki so bili spravljeni v majhno škatlo v plastično vrečko. To bi precej olajšalo razreševanje skrivnosti, s katero se zdaj soočamo," je dejal Soeters. Zoper Dijkmana medtem poteka sodni postopek. Agencija AFP z njim ni uspela stopiti v stik.

Del arheološkega konteksta izgubljen

Na mestni upravi so v sporočilu zapisali, da je bil del arheološkega konteksta izgubljen, ker pred nujnim izkopavanjem ni bila pripravljena ustrezna arheološka dokumentacija. Po njihovih besedah izguba informacij omejuje možnosti za celostno preučevanje groba in okostja.

Za zdaj še ni mogoče potrditi ali posmrtni ostanki pod cerkvijo pripadajo Charlesu de Batz de Castelmore d'Artagnanu, drznemu francoskemu plemiču, ki je 19. stoletju navdihnil francoskega pisatelja Alexandra Dumasa za roman Trije mušketirji, ki so mu sledile številne televizijske priredbe.

Po navedbah mestnih oblasti značilnosti okostja sicer ustrezajo zgodovinskim podatkom o d'Artagnanu, niso pa dovolj natančni za zanesljivo identifikacijo, zato je potrebna nadaljnja raziskava.

Prve raziskave so sicer pokazale podatek o prehrani pokojnika. Analiza kolagena je razkrila, da so med 27 in 30 odstotki njegove običajne prehrane predstavljale morske ribe. Tak delež je po navedbah mestnih oblasti izjemno visok in ne ustreza prehranskemu profilu prebivalca jugozahoda Francije, kjer se je rodil d'Artagnan in od koder je pozneje odšel v Pariz ter Lille, kjer je preživel velik del življenja.

Odkritje okostja v ladji cerkve, katere začetki segajo najmanj v 13. stoletje, je marca vzbudilo veliko mednarodno pozornost. D'Artagnan je bil ubit leta 1673 med obleganjem Maastrichta, kraj njegovega pokopa pa ostaja neznan.

"Upanje bom ohranil do zadnjega trenutka, vendar se sprašujem, ali je to res realno. Ne želim se vdati pretirano romantiziranemu pogledu," je dejal župan Maastrichta Wim Hillenaar.