Letalske družbe se izogibajo beloruskemu zračnemu prostoru

Svet 25. Maj 202108:27 > 14:24
Ryanair
Foto: Andrius Sytas/REUTERS

Po nedeljski preusmeritvi potniškega letala, ki je bilo na poti med Atenami in Vilno, a je bilo preusmerjeno na letališče v Minsku, čemur je sledila aretacija do beloruskih oblasti kritičnega novinarja Romana Protaseviča, so se voditelji držav EU zavzeli za nove sankcije zoper Belorusijo.

Voditelji članic EU so v Bruslju pozvali k prepovedi prometa v zračnem prostoru EU za beloruska letala in uporabe evropskih letališč. Letalske družbe Unije so pozvali, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo, ter se strinjali o nujnosti preiskave dogodka (pod okriljem Mednarodne organizacije civilnega letalstva – ICAO). Pozvali so tudi k izpustitvi priprtega novinarja Romana Protaseviča in njegovega dekleta, ruske državljanke Sofie Sapega.

Vse več letalskih družb v Evropi in po svetu se po nedeljskem dogodku izogiba Belorusiji: med njimi so nemška Lufthansa, baltska regionalna družba s sedežem v Latviji airBaltic, skandinavski SAS, finski Finnair, nizozemski KLM in nizkocenovna letalska družba Wizz Air, navajajo tuje tiskovne agencije. Zaradi prepovedi, ki so jih sprejele Francija, Litva in Velika Britanija, je Belavia že odpovedala lete v tej državi, navajajo na spletni strani.

KLJUČNI POUDARKI: 

  • Potniško letalo letalske družbe Ryanair, ki je letelo iz Aten v Vilno, je bilo 23. maja tik pred zapustitvijo beloruskega zračnega prostora preusmerjeno v Minsk.
  • Na letalu je bil do beloruskih oblasti kritičen novinar Roman Protasevič, ki so ga v Minsku aretirali.
  • V Minsku so aretirali tudi Protasevičevo sopotnico, rusko državljanko Sofio Sapega.
  • Voditelji zahodnih držav so ostro kritizirali preusmeritev letala in pridržanje novinarja.
  • Voditelji EU so pozvali k uvedbi dodatnih sankcij, med katerimi je tudi prepoved vstopa v zračni prostor EU za beloruske letalske družbe.

Voditelji držav Unije so poleg sankcij beloruskega letalskega sektorja napovedali tudi razširitev seznama posameznikov in pravnih oseb v Belorusiji, ki bi jih lahko sankcionirali. Sankcije EU so že v veljavi zoper beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka in njegov krog, vključujejo 88 posameznikov in sedem organizacij ter so bile uvedene po lanskoletnih domnevno nepoštenih predsedniških volitvah in nasilju pripadnikov varnostnih sil zoper udeležence protivladnih protestov. Aktualne sankcije vključujejo zamrznitev sredstev v EU in prepoved potovanj, v Uniji pa naj bi pripravili dodatne ciljne gospodarske sankcije.

Podrobnosti uresničevanja sklepov, o katerih so se strinjali voditelji držav Unije, bodo v prihodnjih dneh dorekli predstavniki na ministrski ravni.

V Moskvi so izrazili obžalovanje zaradi sklepov voditeljev Unije in izogibanja družb beloruskemu zračnemu prostoru. “Za vsako podjetje je zelo drago, da leti okoli ozemlja precej velike države v središču Evrope,” je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. “Ta priporočila se bodo nazadnje poznala na stroških potnikov, ki bodo v zraku pol ali eno uro več,” je dejal.

Beloruske oblasti pa so danes tuje letalske družbe pozvale, naj preučijo okoliščine preusmeritve Ryanairovega letala v beloruskem zračnem prostoru, ki je bila po navedbah Belorusije posledica grožnje z bombo. Oddelek prometnega ministrstva, pristojen za letalstvo je sporočil, da so v državo povabili predstavnike ICAO in drugih agencij, da bi “dodatno preučili okoliščine”.

Evropska agencija za nadzor zračnega prometa Eurocontrol je v ponedeljek navedla, da je v tednu pred 19. majem v Belorusiji vzletelo, pristalo ali jo preletelo 2500 letal, ki so uporabljala zračni prostor EU. Od tega je bilo okoli 420 poletov beloruske državne družbe Belavia.

V svobodi beloruskega novinarja Protaseviča je združen ves naš napor za to, da v Belorusiji pride do sprememb na bolje in da se “teroristični akti”, kot je bila ugrabitev evropskega letala, v prihodnje ne bodo dogajali, je v Bruslju danes dejal premier Janez Janša. “To, da smo postavili v ospredje človekove pravice in politično svoboščino posameznika, človeka, je pravi odgovor na to, kar se je zgodilo,” je dejal premier.

Danes obsodili sedem aktivistov

Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je ostro obsodil aretacijo beloruskega opozicijskega novinarja. “Bojimo se za njegovo varnost,” je v Ženevi dejal tiskovni predstavnik Urada Rupert Colville. Po poročanju AFP je še dejal, da so “pretreseni zaradi nezakonite aretacije in samovoljnega pripora”.

V Belorusiji so sicer danes na zaporno kazen od štiri do sedem let obsodili sedem aktivistov, med njimi vidnega predstavnika opozicije Pavla Sevjarinca. Na sojenju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so jih spoznali za krive sodelovanja v množičnih neredih, torej protestih, ki so Belorusijo zajeli po spornih predsedniških volitvah avgusta lani.

44-letnega Sevjarinca, ki je sopredsednik neregistrirane Beloruske krščanskodemokratske stranke, so aretirali junija lani, ko je bil dejaven v podporo opozicijskim kandidatom. Sodišče ga je spoznalo za krivega organizacije množičnih neredov, čeprav je bil v zadnjih 11 mesecih v priporu in ni sodeloval v demonstracijah. Sodišče je za izrek sodbe potrebovalo dva dneva.

EU vztraja: preusmeritev letala je nedopustna

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je zaradi nedeljske preusmeritve letala družbe Ryanair v Minsk v Belorusiji uvrstil na razpravo zasedanja, je na novinarski konferenci glede evropskega odziva na ta “absolutno nesprejemljivi, šokantni, škandalozni” dogodek dejal, da “ne bodo dopustili nikakršnega poskusa igranja ruske rulete z življenji nedolžnih civilistov”.

“To je napad na demokracijo. To je napad na svobodo izražanja in to je napad na evropsko suverenost,” pa je komentirala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To nezaslišano vedenje zahteva odločen odgovor, zato je Evropski svet odločil o dodatnih sankcijah proti posameznikom, ki so vpleteni v ‘ugrabitev’ letala, pa tudi proti podjetjem in gospodarskim subjektom, ki financirajo beloruski režim, je pojasnila. Na Twitterju je zapisala tudi, da je Belorusija odgovorna za zdravje Protaseviča in njegovega dekleta.

Po družbenih omrežjih je včeraj zakrožil posnetek 26-letnega Romana Protaseviča, v katerem – zelo verjetno pod prisilo – pove, da ga v priporu obravnavajo “korektno” in “zakonito”. Aktivistu in novinarju, nekdanjemu uredniku kanala Nexta na komunikacijski platformi Telegram, v Belorusiji očitajo spodbujanje nemirov. Po avgustovskih predsedniških volitvah, kjer je na po mnenju beloruske opozicije nepošteno slavil Lukašenko, so Belorusijo pretresli množični protivladni protesti, ki jih je zaznamovalo policijsko nasilje.

Na sklepe voditeljev Unije se je na Twitterju odzvala tudi predstavnica beloruske opozicije, ki je po kandidaturi na lanskoletnih predsedniških volitvah v strahu pred pregonom pobegnila v Litvo. Svetlana Tihanovska je zapisala, da mora “Lukašenkov režim prevzeti polno odgovornost in biti kaznovan za ugrabitev civilnega letala”. Kot je dodala, beloruske oblasti želijo opravičiti svoja dejanja – z bombo naj bi po navedbah Minska grozilo palestinsko gibanje Hamas, a jim nihče ne verjame.

V telefonskem pogovoru z ameriškim svetovalcem za nacionalno varnost Jakom Sullivanom je Tihanovska ZDA pozvala k izolaciji režima in pritisku nanj prek sankcij. Poleg tega je prosila za povabilo beloruskih “demokratičnih sil” na junijski vrh G7, ki bo v Veliki Britaniji, in predlagala organizacijo mednarodne konference za rešitev beloruske politične krize.

Na dogajanje v Belorusiji se je včeraj odzval tudi predsednik ZDA Joe Biden. Dejanja beloruskih oblasti je opisal kot “nezaslišana” in “sramotni napad na politična nestrinjanja in svobodo medijev”.

Velika Britanija je že včeraj letalskim družbam naročila, naj ne letijo čez beloruski zračni prostor, in začasno odvzela dovoljenje beloruski letalski družbi Belavia, ki po navedbah britanskega BBC trikrat tedensko prileti v London iz Minska.

Komentari

Vaš komentar