Menu Item
Vremensko usodo sveta naj bi kmalu v roke prevzel el niño. Ta običajno nekaterim predelom prinese obilne padavine, spet drugim sušo. Vedno pa ga spremljajo višje temperature, kar ob podnebni krizi skrbi meteorologe. Ti napovedujejo, da nas v naslednjih petih letih skoraj zagotovo čaka najtoplejše leto v zgodovini.
Pred vrati je el niño. Po napovedi Svetovne meteorološke organizacije (WMO) je verjetnost za nastanek tega vremenskega pojava med majem in junijem 60-odstotna in bo med poletjem le še naraščala. El niño bo po treh letih zamenjal la niño in delom sveta prinesel spremembe v vremenu.
El niño in la niña sta pojava, vezana na nihanje temperature vodne gladine v Tihem oceanu. Ko nastopi la niña, vetrovi toplejšo vodo Pacifika narinejo ob obalo Azije in tako ob obalah Severne in Južne Amerike na površju pustijo hladnejšo vodo. Razmere se ob prihodu el niña obrnejo. Trajanje obeh ciklov je med devetimi in dvanajstimi meseci, obrat pa nastopi na vsaki dve do sedem let.
Pri WMO za zdaj še ne morejo napovedati, koliko časa bo omenjeni pojav trajal in kako intenziven bo, zato bodo razmere pozorno spremljali. Kljub temu pa el niño običajno prinese povečano količino dežja na jug ZDA in Južne Amerike ter na afriški rog in v osrednjo Azijo. Prinese pa lahko tudi hude suše, ki se običajno pojavijo v Avstraliji in jugovzhodni Aziji. V času el niña je nad Atlantikom manj tropskih neviht, ki pogosteje nastajajo nad Pacifikom.
El niño pa s seboj prinese tudi nekoliko višje temperature, in prav to skrbi vremenoslovce. Za nami je namreč peto najtoplejše leto v zgodovini meritev, ki smo ga močno občutili tudi v Sloveniji. Huda suša je uničevala pridelke, na Obali je bilo največje pomanjkanje vode v 35 letih, gasilci pa so se borili s številnimi požari – tudi z največjim v zgodovini države. Vse to se je zgodilo v letu, ko je nad Pacifikom vladala la niña in naj bi bile temperature po svetu zato nižje. Občutno višje temperature zaradi el niña vremenoslovci sicer pričakujejo leta 2024.
Pri Svetovni meteorološki organizaciji ob izdatnih izpustih toplogrednih plinov in el niñu napovedujejo, da se bodo temperature v naslednjih petih letih gibale okoli rekordov. Med letoma 2023 in 2027 naj bi bila povprečna globalna temperatura za 1,1 do 1,8 stopinje Celzija višja od predindustrijske dobe. Še bolj pa je zlovešča napoved 98-odstotne verjetnosti, da bodo v naslednjih petih letih padli temperaturni rekordi iz leta 2016, ko je nad Tihim oceanom prav tako kraljeval izjemno močan el niño.
Ekstremni vremenski pojavi države stanejo bilijone
Zaradi napovedi o vse višjih temperaturah je zaskrbljen tudi generalni sekretar WMO Petteri Taalas. “Za nami je osem najtoplejših let v zgodovini, in to kljub la niñi, ki je delovala kot začasna zavora pri naraščanju svetovne temperature,” je poudaril. Taalas je pri tem še posvaril pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki jih el niño lahko prinese.
O uničujočih poplavah, orkanih, požarih in drugih ekstremnih vremenskih pojavih po svetu poročajo vse pogosteje. Po podatkih WMO so ti med letoma 1970 in 2021 povzročili več kot dva milijona smrtnih žrtev in 4,3 bilijona dolarjev gospodarske škode. Največ smrtnih žrtev naštejejo v državah v razvoju, kjer najbolj občutijo tudi posledice gospodarske škode. Kot še kažejo podatki, so za največ smrti in gospodarske škode krive poplave in tropske nevihte, ki so tudi najpogostejše.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
