Pahor v Turčiji: Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino ni prava rešitev

Svet 11. Mar 202217:36 > 19:101 komentar
Pahor
Foto: urad predsednika RS

Predsednik Borut Pahor je na obisku v Turčiji dejal, da moramo storiti vse za takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini in spodbuditi obe strani k diplomatski rešitvi. Izrekel se je tudi proti zaprtju zračnega prostora s strani zveze Nato.

Predsednik Borut Pahor se je danes udeležil uradne otvoritve foruma, na kateri sta udeležence nagovorila turški predsednik Tayyip Erdogan in turški minister za zunanje zadeve Mevlut Cavusoglu, so sporočili iz urada slovenskega predsednika. Po otvoritvi je slovenski predsednik nastopil na osrednjem panelu letošnjega foruma z naslovom Cena miru ali strošek vojne. V razpravi so ob Pahorju sodelovali generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednik Nigra Mohamed Bazoum in ukrajinski premier Denis Šmigal, ki se je razprave udeležil na daljavo.

Pahor občuduje pogum Ukrajincev

Pahor je v razpravi dejal, da povsem soglaša s stališči generalnega sekretarja Nata glede vloge zavezništva pri odgovoru na agresijo Rusije na Ukrajino. “Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino ni prava rešitev, saj za to ni pravne podlage ter bi bilo politično škodljivo,” je dodal.

“Ukrajina ni članica zveze Nato. Evropska unija in Nato morata Ukrajini pomagati na druge načine. Sicer pa je Ukrajina suverena država, ki ima pravico sama izbrati svojo zunanjo in varnostno politiko,” je še poudaril slovenski predsednik. Pahor je dejal tudi, da lahko upravičeno občudujemo pogum ljudi v Ukrajini, ki so se tako junaško odzvali na ruski napad, dodal pa je, da je pomembno prepoznati tudi njihovo modrost, da v tej situaciji kažejo pripravljenost na pogajanja. Zavzel se je za takojšnjo zaustavitev vojne, za pogajanja in mirno reševanje konflikta. Ob tem je dejal, da so bili nekateri morda razočarani nad četrtkovim srečanjem ukrajinskega in ruskega zunanjega ministra, saj ni prineslo vidnega uspeha.

Srečanje Pahorja in Erdogana

Slovenski predsednik je imel tudi dvostransko srečanje z Erdoganom, ki je bilo v znamenju Ukrajine in Zahodnega Balkana. Turški predsednik se je Pahorju zahvalil za nastop na diplomatskem forumu in ga povabil tudi na državniški obisk Turčije. Predsednika sta v pogovoru potrdila dobre in prijateljske odnose med državama. Ocenila sta, da se v njih kažejo učinki strateškega partnerstva, ki sta ga v imenu obeh držav prav onadva sklenila leta 2011, ko sta bila oba predsednika vlad. Predsednika sta velik del pogovora namenila vojaški invaziji Rusije na Ukrajino. Ob tem sta soglašala, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan, kjer bi se lahko razmere hitro poslabšale. Izrazila sta namreč zaskrbljenost zaradi institucionalne in politične krize v Bosni in Hercegovini ter ocenila, da je pomembno, da njena vključitev v EU ostane na dnevnem redu EU.

Pahor na drugi strani ocenjuje, da je bilo srečanje vseeno pomembno, saj vliva dragoceno upanje, da se bo v prihodnjih dneh in tednih zvrstilo še več srečanj in pogovorov, ki lahko pripeljejo do mirne rešitve. Na vprašanje o pospešeni poti Ukrajine v EU je Pahor odgovoril, da že dlje opozarja, da širitev EU postaja kompleksno geopolitično in strateško vprašanje. Ob tem je ponovno opozoril na pomen širitve EU za mir in stabilnost na Balkanu in izpostavil, da bi morala EU pospešiti proces širitve na Zahodni Balkan. Svoj nagovor je zaključil s pozivom, naj se vsi potrudimo po svojih najboljših močeh, da omejimo nevarno grožnjo širjenja vojne in spodbudimo obe strani, da se vrneta k dialogu in s tem pokažemo moč, ki jo lahko ima diplomacija. Predsednik Pahor ima ob robu diplomatskega foruma v Antalyi na programu tudi dvostransko srečanje z gostiteljem, turškim predsednikom Erdoganom.

Pahor se je sestal z Dodikom

Slovenski predsednik se je ob robu foruma sestal tudi s članoma predsedstva BiH, Šefikom Džaferovićem in Miloradom Dodikom. Spregovorili so o aktualnih razmerah v BiH in vplivu vojne v Ukrajini na razmere v regiji. Pahor je dejal, da je ob podpori za hitro članstvo Ukrajine v EU, ki jo je podal s predsedniki nekaterih držav članic, svoje evropske sogovornike opozoril, da mora enako veljati za države v regiji Zahodnega Balkana. Kot sovoditelj procesa Brdo-Brioni je spomnil, da EU ne sme pozabiti na evropsko perspektivo regije in zlasti BiH.

Komentari

Vaš komentar