Brazilija, ki bo prihodnje leto gostila vrh skupine G20, se ne more izogniti vprašanju morebitne aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina. Nalog za njegovo aretacijo je marca izdalo Mednarodno kazensko sodišče, obtožnica pa ga bremeni prisilnih deportacij otrok.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki se je minuli konec tedna v Indiji udeležil vrha skupine G20, je komentiral možnost aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vprašanje morebitne aretacije je namreč za njegovo državo relevantno, saj bo vrh skupine prihodnje leto prvič potekal v Braziliji, ki pa je v nasprotju s tokratno gostiteljico Indijo tudi članica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Torej: če bi se ruski predsednik dejansko udeležil vrha v Riu de Janeiru, bi se oblasti v Braziliji morale soočiti z vprašanjem, ali ga bodo predale v Haag.
Brazilski predsednik Lula da Silva je ocenil, da je čas, da Brazilija pod drobnogled vzame svoje članstvo v ICC, navaja tiskovna agencija Reuters. Sploh v luči tega, da se sodišču niso nikdar pridružile velesile, kot so ZDA, Kitajska in Indija. “Želim vedeti, zakaj ZDA, Indija in Kitajska niso podpisale pogodbe o ICC [Rimski statut, op. a.], naša država pa jo je,” je povedal novinarjem v New Delhiju.
Prav tako je komentiral, da bi, če bi ruski predsednik Putin pripotoval v Brazilijo, o njegovi aretaciji odločilo brazilsko pravosodje in ne vlada v Brasilii. Lula da Silva: “Če se nam Putin odloči pridružiti, bo o (morebitni aretaciji) odločilo sodišče in ne moja vlada.” Pred tem, v soboto, je Lula da Silva v intervjuju za First Post sicer zatrdil, da ruskega predsednika v Braziliji, ki ohranja sodelovanje z Rusijo, ne bi aretirali.
Z vprašanjem, ali bi Putina aretirala, se je nedavno morala soočiti tudi Južna Afrika. Država je, enako kot Brazilija, članica ICC, avgusta pa je gostila srečanje voditeljev bloka Brics, ki vključuje Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko. Dilema o aretaciji pa ni dobila epiloga, saj je namesto Putina v Johannesburg odpotoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Ruski predsednik Putin, ki je od začetka invazije na Ukrajino feburarja lani sovražnik Zahoda številka ena, se že nekaj časa ne udeležuje mednarodnih dogodkov. Pred razlogi za njegovo odsotnost, ki so dandanes tako ali drugače povezani z rusko invazijo na Ukrajino, pa je bila razlog za to, da je ostal doma, pandemija covida-19.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje