Po Trumpu v Peking prispel tudi ruski predsednik Vladimir Putin

Kitajski zunanji minister Vang Ji je z vojaško godbo na letališču v Pekingu pozno zvečer sprejel ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se bo predvidoma v sredo srečal s kitajskim kolegom Ši Džinpingom.

Sprejem ruskega predsednika na letališču je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zelo podoben sprejemu predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je pred nekaj dnevi obiskal Peking, le da so kitajski otroci danes namesto ameriških mahali z ruskimi zastavicami.

Putina na Kitajskem spremlja delegacija ministrov, poslovnežev, visokih uradnikov in vodij večjih energetskih podjetij, kot sta Gazprom in Rosneft, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil Kremelj.

Putin in Ši naj bi po zaključku pogovora po navedbah Kremlja podpisala skupno izjavo in več dvostranskih dogovorov. Razpravljala bosta o številnih temah, dvostranskih odnosih in sodelovanju med državama na več področjih ter o mednarodnih in regionalnih vprašanjih skupnega interesa.

Namen Putinovega obiska pri "dolgoletnem prijatelju" naj bi bil tudi prikaz neomajnih vezi med Moskvo in Pekingom. Ši in Putin sta si že v nedeljo izmenjala pismi s čestitkami ob 30. obletnici strateškega partnerstva med državama. Putin pa je v danes objavljenem videoposnetku sporočil Kitajcem, da so odnosi med državama dosegli izjemno raven in da trgovina med Rusijo in Kitajsko še naprej raste.

Putin in Ši naj bi spregovorila tudi o gradnji plinovoda Moč Sibirije 2

Rusija je zaradi mednarodnih sankcij na račun agresije v Ukrajini zadnja leta močno ekonomsko odvisna od Pekinga, ki je med drugim glavni kupec sankcionirane ruske nafte. Zato je pričakovati, da bo Putin v pogovoru s Šijem načel temo o gradnji plinovoda Moč Sibirije 2, ki bi Rusijo in Kitajsko povezal prek Mongolije, poroča AFP.

Putinov svetovalec za zunanjo politiko Juri Ušakov je pred Putinovim obiskom napovedal, da bosta voditelja podrobno govorila o plinovodu.

Moskva si že več let prizadeva za gradnjo tega plinovoda s ciljem, da bi povečala dobavo zemeljskega plina svoji tesni zaveznici Kitajski. Peking naj bi okleval pri tem projektu, kar pa bi se lahko spremenilo zaradi nestabilnosti na svetovnih energetskih trgih, ki sta jo povzročila vojna na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine.

Analitičarka z ameriškega inštituta Brookings je za AFP ocenila, da bo Ši skoraj zagotovo obvestil Putina o vsebini nedavnega srečanja s Trumpom. Pomanjkanje jasnih rezultatov s tega srečanja Moskvo po njeni oceni navdaja z optimizmom, da Ši ni zagotovil ničesar, kar bi škodovalo ruskim interesom.

Putina bo verjetno zanimalo tudi, kaj Kitajska namerava storiti glede Bližnjega vzhoda, potem ko je Trump jasno nakazal, da si želi, da bi Peking igral vodilno vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne, pa je za AFP ocenil analitik z inštituta Asia Society Policy.