Udeleženci današnjih varnostnih pogovorov v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so se strinjali, da je nevarnost oboroženega spopada na evropskih tleh predvsem zaradi dogodkov na meji z Ukrajino večja kot kadarkoli v minulih 30 letih.
Udeleženci današnjih varnostnih pogovorov v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so postregli s svarilom, da je nevarnost oboroženega spopada na evropskih tleh večja kot kadarkoli v minulih 30 letih. Rešitve, kako pomiriti napetosti med Rusijo in Zahodom, predvsem glede Ukrajine, sicer niso ponudili.
Povod za današnje pogovore, s katerimi se končuje teden diplomatskih prizadevanj za rešitev ukrajinske krize, je kopičenje na desettisoče ruskih vojakov ob meji z Ukrajino. Na Zahodu to namreč vzbuja strah pred ponovno invazijo Rusije na to državo, potem ko je leta 2014 že zasedla ukrajinski polotok Krim in podprla proruske separatiste na vzhodu Ukrajine.
Nevarnost vojne večja kot kadarkoli v zadnjih 30 letih
“Zdi se, da je nevarnost vojne na območju Ovseja zdaj večja kot kadarkoli v zadnjih 30 letih,” je ob začetku današnjih varnostnih pogovorov po poročanju tujih tiskovnih agencij posvaril poljski zunanji minister Zbigniew Rau, čigar država letos predseduje Ovseju.
V nagovoru predstavnikom 57 sodelujočih držav, med katerimi sta ZDA in Rusija, je ponudil vlogo Ovseja, da s pomočjo dialoga zmanjšuje regionalne napetosti. Na novinarski konferenci po zasedanju je nato okrcal nekatere države, ki mislijo, da je namesto razprave dovolj že imeti govor. Na vprašanja, kako konkretno namerava pospešiti dialog v okviru Ovseja, pa Rau ni odgovoril.
Ovse je sicer edino regionalno varnostno zavezništvo, v okviru katerega za isto mizo redno sedijo predstavniki ZDA in Rusije. Opazovalci Ovseja poleg tega nadzorujejo razmere na nemirnem vzhodu Ukrajine.
Rusija pravi, da miru ne potrebuje za vsako ceno
Stalni predstavnik Rusije pri Ovseju Aleksander Lukaševič je medtem v svojem govoru danes dejal, da njegova država pričakuje hitro odločitev glede varnostnih jamstev, ki jih je nedavno zahtevala od zveze Nato. Kot je dejal, bi lahko odlašanje s pogajanji glede ruskih zahtev, da se konča širitev Nata na vzhod, vodilo v “neizbežno poslabšanje varnostne situacije vseh držav brez izjeme”. “Rusija je miroljubna država. A miru ne potrebujemo za vsako ceno,” je dodal.
Kasneje po srečanju pa je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal, da jasnega odgovora tudi danes niso dobili, saj so se pogovori znova vrteli predvsem okrog zaskrbljenosti Zahoda zaradi domnevno agresivnega ravnanja Rusije.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem v Moskvi že ocenil, da so bili dosedanji pogovori z Zahodom neuspešni, poročajo ruske tiskovne agencije. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, ki je vodil rusko delegacijo na ponedeljkovih pogovorih z ZDA, je izjavil, da brez koncesij s strani ZDA pri vprašanjih, ki so za Rusijo bistvena, ne vidi osnove za nadaljevanje pogovorov v prihodnjih dneh. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov pa je na vprašanje glede dosedanjega napredka odgovoril le s: “Po pričakovanjih.”
ZDA se pripravlja na nadaljnje zaostrovanje napetosti
Moskva sicer od Zahoda zahteva troje: umik ameriškega jedrskega orožja iz Evrope, konec nameščanja Natovih konvencionalnih sil in vzpostavljanja vojaške infrastrukture v bližini meja Rusije ter uradno zavezo Nata, da se ne bo več širil na vzhod, kar zadeva predvsem Ukrajino in Gruzijo. Medtem ko se je Zahod o prvih dveh točkah še pripravljen pogajati, tretjo že v osnovi zavrača.
Veleposlanik ZDA pri Ovseju Michael Carpenter je danes izpostavil pripravljenost ZDA na pogovore, a dodal, da se pripravljajo na nadaljnje zaostrovanje napetosti. Priča smo krizi, ki jo je izzvala Rusija s svojim rožljanjem z orožjem, je dejal. Zatrdil je, da jim ne gre za ohranjanje t. i. območij vpliva, temveč za pravico vseh držav, da same izbirajo svoja zavezništva.
Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes ponovil, da vrata Nata ostajajo odprta ter da je prihodnji razvoj dogodkov v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina. “Bo izbral pot diplomacije in dialoga (…) ali bo zasledoval konfrontacijo in agresijo,” se je vprašal v pogovoru za televizijo MSNBC.
EU podaljšala gospodarske sankcije proti Rusiji
Svet EU je danes za še pol leta podaljšal sankcije, ki so usmerjene proti specifičnim gospodarskim sektorjem v Rusiji. Podaljšanje sankcij sledi decembrskemu zasedanju Evropskega sveta, na katerem je ta znova ocenil, da sporazumi iz Minska glede rešitve ukrajinske krize še vedno niso izpolnjeni.
Do 31. julija so tako podaljšane sankcije, ki so bile prvič uvedene 31. julija 2014 zaradi takratnih dejanj Rusije, ki so destabilizirala razmere v Ukrajini. Leta 2014 je sicer Rusija zavzela ukrajinski polotok Krim in podprla proruske separatiste na vzhodu Ukrajine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje