Prelomna odločitev Norveške, ki jo skrbi pomanjkanje električne energije

Norveški upravljavec elektroenergetskega omrežja Statnett je začasno ustavil obravnavo zahtev za priključitev podatkovnih centrov na električno omrežje. Odločitev je sprejel v pričakovanju novega vladnega sistema dovoljenj, s katerim želi Norveška omejiti hitro širjenje infrastrukture za umetno inteligenco in z njo povezano porabo električne energije, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Čeprav Norveška proizvede več električne energije, kot je porabi, in presežke izvaža, bi lahko hitro naraščajoče potrebe podatkovnih centrov v prihodnjih letih presegle razpoložljive zmogljivosti ter povzročile zvišanje cen elektrike.

Po besedah norveškega ministra za energetiko Terjeja Aaslanda je Statnett od začetka leta prejel zahtevke za priključitev novih porabnikov s skupno močjo kar 26.000 megavatov, kar presega trenutne proizvodne zmogljivosti države. Kar tri četrtine vseh zahtevkov se nanaša na podatkovne centre, navaja hrvaška tiskovna agencija.

"Želimo imeti boljši nadzor nad širjenjem podatkovnih centrov in zagotoviti, da se bodo gradili tisti, ki jih resnično potrebujemo," je na novinarski konferenci poudaril minister za digitalizacijo in javno upravo Torgeir Micaelsen.

Pri izdajanju dovoljenj bodo imeli prednost podatkovni centri, ki zagotavljajo storitve za obrambo, policijo, službe za nujno pomoč, zdravstvo in drugo kritično infrastrukturo, med drugim mobilna omrežja in finančni sistem. Globalnim podjetjem, ki ponujajo storitve upravljanja podatkov in najema računalniških zmogljivosti, ter podjetjem, specializiranim za kriptovalute, bo dostop do zemljišč in električne energije omejen, je pojasnil Micaelsen.

Vlada je napovedala tudi, da bodo morali novi podatkovni centri sami kriti stroške, ki jih povzročajo elektroenergetskemu omrežju. Ob tem je nakazala možnost, da bi od njih zahtevala celo gradnjo lastnih plinskih elektrarn, tudi takšnih, ki bi bile opremljene s tehnologijo za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, še piše Hina.

Kako hitro bi lahko naraščale njihove potrebe po električni energiji, kaže tudi nedavna ocena norveškega direktorata za vodne vire in energijo (NVE). Po njegovih napovedih bi se lahko letna poraba podatkovnih centrov s sedanjih treh do štirih teravatnih ur do leta 2035 povečala na kar 25 teravatnih ur. Možnosti za povečanje proizvodnih zmogljivosti električne energije pa ostajajo omejene.

Finska preiskuje Google

Na Finskem je policija nedavno sprožila preiskavo, v kateri ugotavlja, ali je Googlova podružnica Tuike Finland med pripravljalnimi deli za gradnjo podatkovnega centra v bližini mesta Muhos kršila okoljske predpise.

Finske oblasti so zaradi morebitnih negativnih vplivov na okolje Googlu odredile ustavitev pripravljalnih del na dveh lokacijah, v Muhosu in Kajaani-Otanmäkiju. Po navedbah policije so na gradbišču v Muhosu zaznali morebitne nepravilnosti pri odvodnjavanju zemljišča in upravljanju voda, preiskava pa bo zajela tudi druge s tem povezane okoliščine.

Podatkovni centri medtem postajajo vse večji, njihovo delovanje pa je vse bolj povezano z umetno inteligenco. Ob tem naraščajo tudi njihove potrebe po vodi in električni energiji ter izpusti škodljivih plinov, opozarja ameriški Inštitut za okoljske in energetske študije (EESI).

Po podatkih inštituta lahko veliki podatkovni centri dnevno porabijo tudi do 20 milijonov litrov vode, kar je primerljivo z dnevno porabo mesta z 10.000 do 50.000 prebivalci.