Ruskemu napadu na Ukrajino se je v torek pridružila tudi Belorusija. Skupaj je po podatkih Združenih narodov iz Ukrajine od začetka invazije minuli četrtek zbežalo že okoli 660.000 ljudi. V Ukrajini so se nadaljevali srditi spopadi, prebivalce so tudi danes prebudile sirene. Železniško postajo v Kijevu je zjutraj preplavila množica ljudi, ki želijo zapustiti mesto. Satelitski posnetki kažejo, da se proti Kijevu vije kar 65 kilometrov dolg konvoj ruskih vojaških vozil. Ruska vojska je zjutraj obstreljevala središče Harkova, drugega največjega mesta v Ukrajini. Pri tem je bil uničen tudi slovenski konzulat. Popoldan je bilo eksplozije slišati v Kijevu, napaden je bil televizijski stolp. V napadu je umrlo vsaj pet ljudi. Ruska vojska in proruski uporniki na vzhodu Ukrajine so združili moči ter Ukrajino odrezali od Azovskega morja. V tujih medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

Dogajanje smo spremljali v živo: 

22.29 Soseske v Kijevu pod ruskim napadom

Portal The Kyiv Independent, ki novice objavlja v angleškem jeziku, je sporočil, da Rusija trenutno bombardira soseske v Kijevu. Izpostavili so območje okoli mednarodnega letališča in soseske Rusanivka, Kurenivka in Boiark.

22.21 Kanada ruskim ladjam prepovedala vstop v svoja pristanišča

Kanadski minister za transport Omar Alghabra je napovedal prepoved dostopa ruskim ladjam v kanadska pristanišča, kar je v ponedeljek storila že Velika Britanija. Alghabra pričakuje, da bo podoben ukrep sprejelo še več držav.

22.10 Apple bo začasno ustavil prodajo svojih izdelkov v Rusiji

“Globoko smo zaskrbljeni nad rusko invazijo Ukrajine in stojimo ob strani vsem ljudem, ki trpijo za posledicami nasilja,” so zapisali pri Applu in sporočili, da so začasno ustavili prodajo svojih produktov v Rusiji. Omejili so tudi delovanje storitve Apple Pay, v Applovi trgovini za aplikacije pa zunaj Rusije nista več na voljo RT News in Sputnik News. Tako kot Google, so tudi oni onemogočili spremljanje stanja na cestah v živo v Ukrajini kot “previdnosten in varnosten ukrep”.

22.05 Rusija grozi, da bo prepovedala spletno stran Wikipedia

Ruski uradniki so zagrozili, da bodo blokirali spletno stran Wikipedio. O prepovedi razmišljajo zaradi članka na spletni strani o ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Roskomnadzor, ruska agencija za spremljanje medijev zato grozi, da bodo spletno stran prepovedali v celotni državi. Obtožujejo jo “nezakonitega širjenja informacij” o ruski vojski, žrtvah ukrajinskih civilistov, poroča The Guardian.

21.55 Serija močnih eksplozij v Kijevu

Ob 22.40 po lokalnem času je bilo v Kijevu in okolici slišati več močnih eksplozij, poroča CNN.

21.45 v zračnih napadih na Kijev zadeli tudi spomenik holokavstu

V zračnih napadih na Kijev so med drugim zadeli tudi spominsko mesto holokavsta Babin Jar, je sporočil vodja ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Spomenik se nahaja v bližini televizijskega stolpa, ki so ga ruske rakete zadele popoldan.

21.30 Podjetje Severni tok vložilo zahtevo za stečaj

Podjetje Severni tok 2 je po tem, ko je odpustilo vse zaposlene, zdaj vložilo še zahtevek za začetek stečaja, poroča Financial Times. Podjetje je bilo sicer zadolženo za plinovod med Rusijo in Nemčijo, vendar so projekt ob začetku ruske invazije na Ukrajino ustavili.

21.05 Velika Britanija napovedala sankcije proti Belorusiji

Velika Britanija je v torek napovedala sankcije proti Belorusiji, poroča BBC. Zunanja ministrica Liz Truss je dejala, da bodo sankcije uvedene proti posameznikom in organizacijam zaradi vloge, ki jo ima država pri ruski invaziji na Ukrajino.

21.00 Zelenski o pogojih za nadaljnja pogajanja z Rusijo

Ukrajinski predsednik Zelenski je postavil pogoje za nadaljnja pogajanja z Rusijo in vztrajal, da morajo ruske sile “nehati bombardirati ljudi”, preden se lahko začnejo pogovori o premirju. “Ne gre za vlečenje držav članic Nata v vojno. Resnica je, da so bili vsi že dolgo vlečeni v vojno in zagotovo ne s strani Ukrajine, ampak Rusije – vojna velikega obsega se dogaja,” je med drugim dejal v intervjuju za CNN in Reuters.

20.57 Janša: Prekinili bomo vse sporazume z Rusko federacijo, ki se nanašajo na obrambno, varnostno in politično sfero sodelovanja

Po uničenju slovenskega konzulata v Harkovu je predsednik vlade Janez Janša na Twitterju zapisal, da preverjajo “podpisane sporazume med Slovenijo in Rusko federacijo”. “V kratkem bomo prekinili vse, ki se nanašajo na obrambno, varnostno in politično sfero sodelovanja. Velik del sveta počne isto. Pozivamo ruski narod, da si izbere voditelja, ki ne bo ogrožal sosedov in sveta,” je dodal.

20.40 EU odobrila izključitev sedmih ruskih bank iz bančnega sistema SWIFT

EU je odobrila izključitev sedmih ruskih bank iz bančnega sistema SWIFT, vključno z banko VTB, poroča Bloomberg, ki dodaja, da na seznam niso uvrstili ruske banke Sberbank in banke, ki si jo delno lasti Gazprom.

20.35 Rusija blokirala dve neodvisni medijski organizaciji

Rusija je zaradi širjenja “namerno lažnih informacij” o ruski invaziji na Ukrajino blokirala dve neodvisni medijski organizaciji. Ruski generalni državni tožilec je medijskemu nadzornemu organu odredil, naj omeji dostop do neodvisne televizijske hiše Dožd in liberalnega radia Eho Moskva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

20.15 Unicef navaja, da je bilo v spopadih v Ukrajini ubitih tudi 13 otrok

Po podatkih, ki jih je preveril urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, je bilo v spopadih v Ukrajini ubitih vsaj 13 otrok, so opozorili pri Unicefu. Dodali so, da se bo to število verjetno še povečalo. Številni otroci so bili ranjeni, še več pa jih doživlja hude travme zaradi nasilja, ki se odvija okoli njih, so poudarili.

20.05 Že čez teden dni javne obravnave na meddržavnem sodišču

Meddržavno sodišče v Haagu bo 7. in 8. marca organiziralo javne obravnave v zvezi z obtožbami o genocidu po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, so zapisali na Twitterju.

19.50 Očividci o uničenju mesta Borodyanka

Pojavili so se posnetki uničenih stanovanjskih objektov, za katere očividci pravijo, da so bili bombardirani v mestu Borodyanka, poroča BBC. Na enem od posnetkov je mogoče slišati moškega, ki pravi, da bombardirajo civiliste.

Borodyanka, in Kyiv oblast, reduced to rubble. Russian MoD still insists they're not targeting civilians. pic.twitter.com/YaEHShKSWm

— Michael Weiss 🌻 (@michaeldweiss) March 1, 2022

19.40 Ruske sile vstopile v mesto Herson

Ukrajinski notranji minister Vadim Denisenko je potrdil, da so ruske sile vstopile v mesto Herson na jugu države, kjer pa Ukrajina še vedno nadzoruje stavbo mestne uprave, poroča Guardian.

19.30 Zelenski prek telefona z Bidnom

Ukrajinski predsednik Zelenski je opravil 30-minutni telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Joe Bidnom, poročajo mediji. Zelenski je na Twitterju zapisal, da sta razpravljala o protiruskih sankcijah in obrambni podpori Ukrajini. “Agresorja moramo ustaviti čim prej,” je zapisal.

19.05 V ruskem napadu uničen tudi slovenski konzulat

Vodja delegacije EU v Ukrajini Matti Maasikas je na Twitterju sporočil, da je bil v današnjem ruskem napadu na Harkov uničen tudi slovenski konzulat kot “kolateralna diplomatska škoda”. Da je bil konzulat uničen, so za N1 potrdili na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer več informacij za zdaj nimajo.

18.45 Zunanji ministri zveze Nato v petek na izrednem sestanku

Zunanji ministri zveze Nato se bodo v petek v Bruslju sestali na izrednem sestanku zaradi ruske invazije na Ukrajino, poroča CNN. Srečanje bo vodil vodja zavezništva Jens Stoltenberg.

18.39 Ukrajinski predsednik Zelenski opozarja, da se ponavlja zgodovina

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Twitterju odzval na ruski napad, ki je zadel spominsko mesto Babin Jar, ki spominja na žrtve enega največjih posamičnih pobojev Judov med nacističnim holokavstom. “Kaj je smisel 80 let govoriti nikoli več, če svet molči, ko bomba pade na isto mesto Babin Jar? Najmanj pet ubitih. Zgodovina se ponavlja,” je zapisal.

To the world: what is the point of saying «never again» for 80 years, if the world stays silent when a bomb drops on the same site of Babyn Yar? At least 5 killed. History repeating…

— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) March 1, 2022

18.15 Evropski parlament za hitro dodelitev statusa kandidatke Ukrajini

Evropski parlament je s 637 glasovi izglasoval resolucijo z obsodbo invazije Rusije v Ukrajino. Proti je glasovalo 13 evropskih poslancev, vzdržalo pa se jih je 26, poroča Kyiv Independent. Dodaja, da resolucija poziva institucije EU, naj se Ukrajini hitro dodeli status kandidatke za članstvo v uniji.

18.10 Putin naštel pogoje za konec vojne

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je ruski predsednik Putin po pogovorih z venezuelskim predsednikom Nikolasom Maduro naštel pogoje za konec vojne, in sicer mora Ukrajina priznati obe ljudski republiki ter suverenost Rusije na Krimu, naštel naj bi tudi demilitarizacijo, nevtralnost ter nadaljnjo odpoved jedrskemu orožju, poroča tiskovna agencija.

17.58 Times: Putin v Kijev poslal 400 plačancev, da umorijo Zelenskega in brata Kličko

Eden najbolj prepoznavnih ameriških časnikov The Times poroča, da naj bi ruski predsednik Vladimir Putin v Kijev poslal več sto plačancev, ki naj bi umorili več vidnih članov ukrajinskih oblasti, tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kijevskega župana Vitalija Kličko in njegovega brata Vladimirja, sicer nekdanja boksarka šampiona v težki kategoriji.

17.55 Ruske sile se soočajo z logističnimi izzivi

Rusko napredovanje proti Kijevu je “zastalo”, saj se ruske sile soočajo z logističnimi izzivi, vključno s pomanjkanjem hrane za nekatere enote, je dejal visoki ameriški obrambni uradnik, poroča Guardian. Dodal je, da rusko približevanje proti Kijevu od ponedeljka ni napredovalo, da pa je možno tudi, da so ga Rusi zaustavili po lastni izbiri.

17.50 Privrženci beloruske opozicije v podporo ukrajinski vojski

Svetovalec beloruske opozicijske voditeljice Svetlane Tihanovske Franak Viačorka je sporočili, da se privrženci beloruske opozicije pridružujejo boju ukrajinske vojske proti ruski enotam.

Belarusians are joining the defense of Ukraine and forming military groups. Vladimir Prokop'ev, the Belarusian restaurateur and entrepreneur, addresses the army of Belarus. He called on them to refuse to fight in Ukraine or join the Ukrainian side after entering the country. pic.twitter.com/wnMVrdet4k

— Franak Viačorka (@franakviacorka) March 1, 2022

17.35 Ukrajinsko ministrstvo za obrambo potrdilo napad na televizijski stolp, poročila tudi o žrtvah

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je potrdilo ruski napad na televijski stolp v Kijevu. Potrdili so, da se bo rezervno oddajanje nekaterih kanalov začelo “v najkrajšem času” in da ukrajinski televizijski kanali nekaj časa ne bodo delovali. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je v napadu umrlo pet ljudi, pet pa jih je ranjenih. Po poročanju BBC stolp še stoji. Kot poroča Politico, naj bi poleteli dve raketi. Ena naj bi zadela ulica v bližini telvizijskega stolpa in ubila družino štirih in še enega moškega. Druga raketa naj bi zadela neposredno televizijski stolp, pri čemer pa ni bil poškodovan noben delavec znotraj stolpa. Stolp se nahaja v bližini spominskega mesta Babin Jar, ki spominja na žrtve enega največjih posamičnih pobojev Judov med nacističnim holokavstom. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je rusko dejanje označilo za “barbarstvo”.

17.25 Avstrija zahteva vzpostavitev humanitarnega koridorja

Avstrija zahteva od Rusije nujno vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostavo pomoči in begunce v Ukrajini. Avstrijski kancler Karl Nehammer in zunanji minister Alexander Schallenberg sta ob tem danes opozorila, da trenutno še ni vzpostavljenih varnih koridorjev, to pa vpliva tudi na Avstrijce, ki želijo zapustiti Ukrajino.

17.20 Evropski liberalci v svoje vrste sprejeli stranko Zelenskega

Stranka evropskih liberalcev (Alde) je v ponedeljek na izrednem sestanku, sklicanem v odziv na rusko invazijo v Ukrajini, začasno sprejela v svoje vrste stranko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Služabnik naroda. O polnem članstvu stranke Zelenskega bodo odločali junija v Dublinu, so sporočili v Alde.

17.05 Ameriški državni sekretar Blinken odprl vprašanje ruskega članstva v Svetu za človekove pravice ZN

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v virtualnem nagovoru Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi zastavil vprašanje, zakaj bi Rusiji dovolili članstvo v organu ZN. “Če Putinu uspe strmoglaviti demokratično izvoljeno ukrajinsko vlado, bo položaj človekovih pravic skupaj s humanitarno krizo samo še slabši,” je dejal Blinken.

16.55 Ukrajina opozarja, da Rusija pripravlja namerno provokacijo

Obrambna obveščevalna služba Ukrajine je na Twitterju napovedala, da Rusija pripravlja namerno provokacijo, s katero bi upravičila to, da so se jim priključili beloruski vojaki. Po razpoložljivih obveščevalnih podatkih je zdaj v bližini belorusko-ukrajinske meje približno 300 beloruskih tankov, so še zapisali. Konvoj naj bi bil od ukrajinske meje oddaljen 30 kilometrov.

16.30 Minister Logar napovedal 1,1 milijona evrov humanitarne pomoči za Ukrajino

Minister za zunanje zadeve Anže Logar je napovedal, da bo Slovenija Ukrajini prispevala 1,1 milijona evrov humanitarne pomoči.

16.20 Rusija napadla televizijski stolp v Kijevu

Po poročanju Kyiv Independent je Rusija napadla televizijski stolp v Kijevu. Po poročanju medija so pred nekaj minutami prenehali oddajati ukrajinski televizijski kanali, ministrstvo za notranje zadeve pa je sporočilo, da se bo rezervno oddajanje nekaterih kanalov začelo “v najkrajšem času”, še poroča Kyiv Independent. Na družbenih medijih se širijo posnetki in fotografije napada. Svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko je potrdil, da je bil televizijski stolp v prestolnici napaden, kar bi lahko motilo njegov signal, ni pa jasno, ali je bil stolp neposredno zadet. Kot smo poročali, je Rusija pred tem napovedala, da bo napadala cilje v Kijevu in skušala zadeti “tehnološke centre ukrajinske varnostne službe in 72. glavni center PsyOps v Kijevu”.

BREAKING: The 385 m Kyiv TV tower has been targeted by a Russian strike. pic.twitter.com/3GfVGcK27W

— Conflict News (@Conflicts) March 1, 2022

16.19 Bi Ukrajina res lahko vstopila v EU po poenostavljenem postopku

Od začetka ruske agresije na Ukrajino je veliko govora o možnosti sprejema te države v EU. Kaj bi to pomenilo za Ukrajino? In ali je tako imenovani poenostavljeni postopek, ki ga je pred dnevi omenil ukrajinski predsednik, sploh predviden? Preberite, ali bi Ukrajina res lahko vstopila v EU po poenostavljenem postopku?

16.10 Peking konflikt “globoko obžaluje”

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo danes pozval k rešitvi krize v Ukrajini s pogajanji, so poročali kitajski državni mediji. Wang je Kulebi povedal, da Peking “globoko obžaluje, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnil konflikt”, in dodal, da izjemno pozornost posveča trpljenju civilistov. Wang je Ukrajino in Rusijo pozval, da “naj najdeta način za rešitev tega vprašanja skozi pogajanja”, je poročala državna televizija CCTV, ki je navedla, da je do klica prišlo na prošnjo ukrajinskega zunanjega ministra. Wang je v pogovoru tudi dejal, da Kitajska “podpira vsa konstruktivna mednarodna prizadevanja, ki vodijo k politični rešitvi”.

15.50 Lukašenko zanika, da se je Belorusija pridružila ruski invaziji

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes znova zanikal, da se je beloruska vojska pridružila ruski invaziji na Ukrajino, poroča Politico. “Ne vidimo, da se beloruska vojska pripravlja na sodelovanje v tej operaciji,” je Lukašenka navedla državna tiskovna agencija Belta. Kot smo poročali, je ukrajinski parlament je pred tem tvitnil, da so beloruske enote na ukrajinskih tleh. Lukašenko je krivdo za širjenje dezinformacij pripisal “prebeglim lopovom”. “Nisem odločal jaz. In brez moje odločitve teh enot ni mogoče niti umakniti iz vojašnice,” je dejal, še poroča Politico.

15.34 V Kijevu odjeknile eksplozije, znova slišati sirene

V Kijevu so odjeknile eksplozije, poroča Kyiv Independent. Minuto zatem so se znova sprožile sirene, ki opozarjajo na zračni napad.

15.30 Rusija pravi, da je Ukrajino odrezala od Azovskega morja

Ruska vojska in proruski uporniki na vzhodu Ukrajine so uspešno združili moči ter prevzeli nadzor v ključni regiji vzdolž Azovskega morja, je danes, šesti dan ruske invazije na Ukrajino, sporočil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Moskvi Igor Konašenkov. Ukrajinska stran teh navedb zaenkrat ni potrdila. Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je tako dostop ukrajinskih sil do Azovskega morja od danes “popolnoma blokiran”. Konašenkov je še pojasnil, da so pripadniki ljudske milice iz Donecka prodrli do administrativne meje ukrajinske regije Doneck in se tam povezali z ruskimi vojaki, ki so že pred tem prevzeli nadzor nad ukrajinskimi okrožji ob Azovskemu morju. Dejal je še, da je ruska vojska danes z morja streljala z visoko preciznim orožjem dolgega dosega ter v Ukrajini zadela dve letališči in tri radarje.

15.21 Predsednik Pahor podpisal pismo podpore za evropsko perspektivo Ukrajine

Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek podpisal pismo podpore za evropsko perspektivo Ukrajine. Na pobudo predsednika Poljske Andrzeja Dude so pismo podpisali še predsedniki Bolgarije, Češke, Latvije, Litve, predsednica Estonije in Slovaške.

15.05 Nemški kancler Scholz opozarja, da spremljamo le začetek tega, kar verjetno še prihaja

Nemški kancler Olaf Scholz je opozoril na “zelo obsežne” premike ruskih sil v Ukrajini. Poudaril je, da so podobe številnih mrtvih in poškodovanih ter uničenih zgradb, ki smo jih spremljali do sedaj, “le začetek tega, kar verjetno še prihaja”. Pripravite se na “zelo, zelo dramatičen čas,” je opozoril.

Dramatic warning by Olaf Scholz:
"Very extensive" Russian troop movements in Ukraine. Means that "the images we had to lament so far" of many dead & injured, destroyed buildings "will only be a beginning of what's probably still to come."

Prepare for “very, very dramatic time”

— Hans von der Burchard (@vonderburchard) March 1, 2022

15.00 V sredo načrtovan drugi krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo

Ruska tiskovna agencija Tass poroča, da je drugi krog pogovor med Ukrajino in Rusijo, za katerega sta se obe strani dogovorili med prvim krogom, načrtovan v sredo, poroča Guardian.

14.47 Prepoved RT in Sputnik bi lahko stopila v veljavo še danes

Prepoved ruskih državnih medijev RT in Sputnik bo po navedbah evropskega komisarja za enotni trg Thierryja Bretona veljala za širjenje novic po vseh kanalih, od satelitske televizije do videoplatform. Prepoved bi lahko stopila v veljavo še danes, je dodal danes v pogovoru za francosko televizijo RTL. Cilj je, da se ruskim državnim medijem omeji dostop do celotnega evropskega trga, je poudaril komisar. O prepovedi naj bi danes odločali veleposlaniki članic EU. Ukrep morajo nato oblikovati še v pisni obliki, preden se ga objavi v uradnem listu, ko bi tudi stopil v veljavo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedeljo napovedala prepoved RT in Sputnika, s čimer bi se EU borila proti dezinformacijam in ruski propagandi v povezavi z vojno v Ukrajini.

14.45 Scholz napovedal nove sankcije zoper Rusijo

Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina vnovič pozval k takojšnji ustavitvi napadov na Ukrajino. Kot je dejal, mora Rusija ustaviti “prelivanje krvi” v Ukrajini, umakniti svoje sile in se vrniti k dialogu. Scholz je Putina pozval, naj “takoj ustavi vse bojne operacije, umakne ruske sile v Rusijo in se vrne k dialogu”, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Prelivanje krvi se mora končati. Vladimir Putin zlorablja ukrajinsko ljudstvo,” je dejal po srečanju z luksemburškim premierjem Xavierjem Bettelom. Scholz je ob tem napovedal, da bodo že sprejetim sankcijam proti Rusiji dodali nove sankcije, in dodal, da se “Ukrajina bori za preživetje”, še poroča dpa.

14.39 Število ranjenih v zračnih napadih na Harkov se je povzpelo na 35

Število ranjenih v zračnih napadih na mesto Harkov se je povzpelo na 35, je po poročanju Guardiana sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Geraščenko. “Odstranjujemo ruševine, žrtev in ranjenih bo še več,” je dejal. Na družbenih omrežjih gre zaslediti, da je bila uničena tudi tamkajšnja bolnišnica.

14.33 Rusija opozarja, da bo napadala Kijev, Ukrajina svari pred množično distribucijo laži

Rusko obrambno ministrstvo je prebivalcem Kijeva izdalo opozorilo, da se pripravlja na zadetek ciljev v ukrajinski prestolnici. V izjavi, objavljeni v torek popoldne, so po poročanju BBC ruski uradniki povedali, da se njihove sile pripravljajo na “visoko natančne napade” na “tehnološke centre ukrajinske varnostne službe in 72. glavni center PsyOps v Kijevu”. “Ukrajinske državljane, ki jih nacionalisti uporabljajo za provokacije proti Rusiji, kot tudi prebivalce Kijeva, ki prebivajo v bližini teh postaj, pozivamo, naj zapustijo svoj dom,” je dodala izjava. Uradniki so trdili, da bodo napade izvedli, da bi “preprečili informacijske napade na Rusijo”, poroča BBC. Na napoved Rusije se je odzval ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov in opozoril, da bo Rusija skušala prekiniti komunikacije. “Po tem bo prišlo do množične distribucije lažnih novic o tem, da naj bi ukrajinsko vojaško-politično vodstvo pristalo na kapitulacijo,” je zapisal. “Za utemeljitev lažne novice bodo objavili fotografije podpisanih dokumentov in lažni video. To je laž,” je navedel po poročanju BBC.

14.30 Boj med “vladavino prava in vladavino orožja”

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen meni, da gre v konfliktu v Ukrajini za boj med “vladavino prava in vladavino orožja”. Obsodila je “golo agresijo” Putina nad Ukrajino in opozorila, da EU ne bo nikoli sprejela stališča, da Ukrajina nima pravice do obstoja, poroča BBC. Po njenih besedah se je EU odzvala “s svetlobno hitrostjo” in zagotovila največji sveženj sankcij v zgodovini unije, ki bi močno prizadel rusko gospodarstvo, je dodala. Prav tako je razlikovala med Kremljem in ruskim ljudstvom. “Poleg Putinovih tankov obstaja še ena Rusija in tej drugi Rusiji podajamo roko prijateljstva,” je dejala von der Leyen.

14.25 Predsednik Evropskega sveta Michel: Putinova invazija “temelji na lažeh”

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po poročanju BBC dejal, da je Putinova invazija na Ukrajino “brutalna” in “temelji na lažeh”. Opozoril je, da je bil napaden mednarodni red, ki temelji na pravilih, in dejanja Moskve opisal kot “geopolitični terorizem”. Glede prošnje Ukrajine za članstvo v EU je dejal, da “bo težko, vemo, da so v Evropi različni pogledi”, vendar je zahtevo opisal kot “legitimno” in “simbolično”, še poroča BBC.

14.00 Vse več držav za integracijo Ukrajine v EU

Slovenski in poljski premier Janez Janša ter Mateusz Morawiecki sta prejšnji teden predlagala, da bi Ukrajini omogočili članstvo v EU do leta 2030. Skupno osem držav članic unije – poleg Slovenije in Poljske še vse tri baltske, Češka in Slovaška ter Bolgarija – so nato konec tedna pozvale, da bi morala unija Ukrajini podeliti status kandidatke za članstvo in z njo čim prej začeti pristopna pogajanja. Kandidaturo Ukrajine je danes podprl hrvaški predsednik Zoran Milanović. Kot so sporočili iz njegovega urada, bi Ukrajini morali čim prej dati status kandidatke. Obenem je predlagal, da se status kandidatke za članstvo v EU zahteva tudi za BiH in Kosovo ter da EU takoj začne pogajanja o članstvu s Severno Makedonijo in Albanijo, ki že imata status kandidatke. Kot je dodal, je treba tudi pospešiti pogajanja s Črno goro, medtem ko se mora Srbija še “odločiti, ali si res želi članstvo v EU ali ne, in glede na to voditi svojo politiko”. Pobudo glede Ukrajine je v imenu svoje države podprl tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, integracijo Ukrajine – pa tudi Gruzije in Moldavije – pa je podprl romunski predsednik Klaus Iohannis.

13.44 Na pomoč Kijevu tudi ljubljanska občina z javnimi zavodi

Tovornjak sanitetnega materiala bo v Kijev po napovedih župana Zorana Jankovića poslala tudi ljubljanska občina, ki pomoč pripravlja skupaj z občinskimi javnimi zavodi. Ob tem se je zavzel za mir v Evropi. “Absolutno obsojam vsako vojno, vsako agresijo in ni dvoma, da je Ukrajina prizadeta država. Ne morem razumeti, da življenja spet izgubljajo civilisti, otroci in matere bežijo … V letu 2022 je to zame nesprejemljivo in si želim, da bi bil čim prej mir,” je na redni tedenski novinarski konferenci poudaril ljubljanski župan.

13.30 V ruskem napadu na središče Harkova ubitih najmanj 10 ljudi

V današnjem ruskem raketnem napadu na središče mesta Harkov na jugovzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih, so sporočile ukrajinske oblasti. Reševalci so izpod ruševin rešili 10 ljudi. Na Trgu svobode v središču Harkova so bile zadete operna hiša, koncertna dvorana in upravna zgradba.

13.20 Zelenski zaprosil za takojšnje članstvo Ukrajine v EU

Ukrajinski predsednik Zelenski je v nagovoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta izrazil hvaležnost za podporo Evropske unije v ruski invaziji in poudaril, da si v Ukrajini prizadevajo za vstop v EU. “Dokazali smo, da smo takšni kot vi. Dokažite, da ste z nami, da nas ne boste pustili na cedilu, da smo Evropejci. Potem bo življenje prevladovalo nad smrtjo,” je dejal.

13.10 Kremelj: Prezgodaj za oceno pogovorov s Kijevom

V Moskvi so danes, dan po prvem krogu pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo v Belorusiji, sporočili, da je še prezgodaj za oceno pogovorov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je bil predsednik Vladimir Putin obveščen o pogovorih, a je “prezgodaj za oceno”. Moskva bo “analizirala” izid pogovorov, je dejal Peskov. “Moramo jih analizirati in nato razmisliti o možnostih, o katerih poroča (glavni pogajalec Vladimir Medinski),” je dodal.

Sporočilo Kremlja prihaja le nekaj ur po tem, ko so ukrajinske oblasti sporočile, da je ruska vojska z raketami napadla osrednji trg Harkova. Na Trgu svobode v središču so bile zadete operna hiša, koncertna dvorana in upravna zgradba, poroča britanski BBC. Pri tem je bilo ranjenih najmanj 20 ljudi, med njimi tudi otrok. Peskov je dejal, da ruske sile “ne izvajajo napadov na civilno infrastrukturo ali stanovanjske komplekse”, kljub razširjenim dokazom o nasprotnem. Ukrajina trdi, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih več kot 350 civilistov.

13.07 Stoltenberg očita Putinu, da je uničil mir v Evropi

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes na obisku na Poljskem očital ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je z napadom na Ukrajino uničil mir v Evropi. “Predsednik Putin je uničil mir v Evropi. Zavezniki obsojamo neutemeljeno in brutalno invazijo na Ukrajino. Ruski napad je popolnoma nesprejemljiv in ga omogoča Belorusija,” je povedal Stoltenberg ob obisku letalskega oporišča v poljskem Lasku.

Poudaril je še trdno zavezanost skupni obrambi. “Varovali in obvarovali bomo vsak centimeter ozemlja Nata,” je dodal. Šef Nata je ob tem znova zavrnil možnost, da bi zavezništvo sodelovalo v vojni v Ukrajini. “Nato v Ukrajino ne bo pošiljal sil niti premestil letal v ukrajinski zračni prostor,” je pojasnil. Poljski predsednik Andrzej Duda je podobno dejal, da v Ukrajino ne bodo pošiljali letal, saj da bi to pomenilo vojaško vmešavanje v konflikt.

13.03 Podjetje Severni tok 2 odpustilo vse zaposlene

Podjetje Severni tok 2, ki je zadolženo za istoimenski plinovod med Rusijo in Nemčijo, je odpustilo vse svoje zaposlene. Gre za približno 140 ljudi, je na švicarski televiziji dejal švicarski gospodarski minister Guy Parmelin.

13.00 ZN: Iz Ukrajine zbežalo že več kot 660.000 ljudi

Na Poljsko je iz Ukrajine do danes zjutraj prispelo že okoli 380.000 beguncev, navaja poljska mejna straža. Skupaj je po podatkih Združenih narodov iz Ukrajine od začetka ruske invazije minuli četrtek zbežalo že okoli 660.000 ljudi, medtem ko naj bi bilo v državi notranje razseljenih kar milijon ljudi.

Po navedbah poljskih oblasti prihod beguncev z vzhoda zdaj poteka precej bolj tekoče in brez težav kot v prvih dneh ruske invazije na Ukrajino. Zastojev na mejnih prehodih tako praktično ni več, saj so ukrajinski organi po posredovanju poljskih oblasti bistveno omilili mejne kontrole. V Varšavi zatrjujejo, da so na množico beguncev dobro pripravljeni, medtem ko mediji poročajo tudi o nasilju in rasizmu proti Afričanom in Indijcem, ki želijo prebegniti iz Ukrajine,

Po številu beguncev daleč prednjači Poljska, sledi ji Madžarska, kamor jih je že do ponedeljka popoldne prišlo okoli 94.000. Po več deset tisoč jih je tudi v Moldaviji, Romuniji in na Slovaškem.

12.39 V napadi na Harkov naj bi bil ubit indijski študent

V napadu na Harkov naj bi bil danes ubit indijski študent, so sporočile oblasti v New Delhiju in pozvale Moskvo in Kijev, naj zagotovita varen prehod za približno 12.000 indijskih državljanov, ki so obtičali v državi. “Z globoko žalostjo potrjujemo, da je indijski študent danes zjutraj izgubil življenje v bombardiranju v Harkovu,” je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik indijskega ministrstva za zunanje zadeve Arindam Bagchi.

11.26 V vojno proti Ukrajini tudi Belorusija

V vojni proti Ukrajini se je Rusiji pridružila tudi Belorusija, so na Twitterju sporočile ukrajinske oblasti. Kot so zapisali, so beloruske enote v državo vstopile na severu države, v regiji Černigov. To informacijo je potrdil tudi tiskovni predstavnik severnih obrambnih sil Vitalij Kirilov. V Ukrajino naj bi vstopila sestava beloruskih vojakov, v katerih naj bi bilo 33 enot, poroča Politico.

Odločitev Belorusije prihaja le dva dni po tem, ko so v Belorusiji na referendumu odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju, obenem pa so 67-letnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku omogočili predsedniški mandat vse do leta 2035.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sicer še danes zatrdil, da se beloruske sile ne bodo pridružile invaziji v Ukrajini.

‼️На Чернігівщину зайшли білоруські війська. Інформацію Суспільному підтвердив речник регіонального управління сил тероборони «Північ» Віталій Кирилов. Більше деталей згодом.

— Верховна Рада України (@verkhovna_rada) March 1, 2022

10.59 Ukrajinski predsednik bo nagovoril Evropski parlament

V današnji razpravi o ruskem napadu na Ukrajino na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta bo predvidoma sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Kot so zapisali, bosta Zelenski in predsednik ukrajinske rade Ruslan Štefančuk nastopila ob 12.30, če bodo to dopuščale razmere. Zatem bodo poslanke in poslanci prisluhnili predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in visokemu zunanjepolitičnemu predstavniku Unije Josepu Borrellu. Sledila bo poslanska razprava, namenjena oceni ruskega napada.

10.33 Več družbenih omrežij blokiralo kanale RT in Sputnika v Evropi

Spletna platforma Youtube je danes zaprla kanale ruskih medijev RT in Sputnik v Evropi. Za ukrep so se odločili zaradi ruskega napada na Ukrajino, so sporočili iz podjetja. Za podoben ukrep sta se odločila tudi omrežje Tiktok in podjetje Meta, ki imav lasti omrežji Facebook in Instagram. “Zaradi vojne v Ukrajini s takojšnjim učinkom zapiramo kanale na Youtubu, ki so povezani z RT in Sputnikom v Evropi,” je sporočil tiskovni predstavnik platforme. Ob tem so napovedali, da bo tehnična izvedba zaprtja številnih kanalov verjetno trajala nekaj časa. Iz Slovenije sicer kanali RT in Sputnika na Youtubu niso več dosegljivi.

Prav tako je profile RT in Sputnika v Evropski uniji danes blokiralo podjetje Meta. Vodja političnega oddelka Facebooka Nick Clegg je na Twitterju utemeljil, da so za blokado prosile vlade več držav EU. Blokado profilov je potrdil tudi predstavnik družbenega omrežja Tiktok, ki je v lasti kitajskega koncerna Bytedance. Pri t. i. geoblokadi se omeji dostop do vsebin na podlagi IP-naslovov, iz katerih je razvidna lokacija uporabnika. Medtem so pri omrežju Twitter uvedli posebna opozorila za tvite profilov, ki jih povezujejo z ruskimi državnimi mediji.

RT in Sputnik, ki sta v državni lasti, veljata za propagandni stroj Kremlja in sta bila že pred tem predmet kritik, češ da v imenu Moskve širita teorije zarote, dezinformacije in upravičujeta napad na Ukrajino. Minuli konec tedna je tudi Evropska komisija prepovedala delovanje RT in Sputnika.

10.12 Ruska vojska napadla središče Harkova

Ruska vojska je zjutraj obstreljevala središče Harkova, drugega največjega mesta v Ukrajini, je sporočil regionalni guverner Oleg Sinegubov. “Ruski okupator še naprej uporablja težko orožje proti civilnemu prebivalstvu,” je opozoril. “Napad na Harkov je vojni zločin. To je državni terorizem s strani Rusije,” je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskiv video izjavi. Pri tem je poudaril, da je šesti dan ruske invazije “obramba prestolnice danes ključna prioriteta države”.

Videoposnetek, objavljen na družbenih omrežjih, prikazuje raketo, ki je priletela v pročelje stavbe regionalne državne uprave in povzročila obsežno eksplozijo, v kateri je razneslo okna in bližnje avtomobile. Zdi se, da so tarča napadov vladni uradni na Trgu svobode v središču mesta.

Harkov, mesto ob ruski meji na severovzhodu Ukrajine, kjer živi približno 1,5 milijona ljudi, je tarča ruskih sil, odkar se je v četrtek začel napad na Ukrajino.

O napredovanju ruskih sil danes poročajo tudi iz nekaterih drugih delov Ukrajine. Mesto Mariupol ob Azovskem morju na jugovzhodu Ukrajine je ob napredovanju ruskih sil ostalo brez elektrike, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko. Tarča ruskega obleganja je tudi mesto Herson, ki leži na jugu Ukrajine, severno od polotoka Krim. Župan mesta Igor Kolihajev je na Facebooku zapisal, da so Rusi tik pred mestom.

10.04 Predstavniki Rusije odpovedali udeležbo na Beneškem bienalu

Ruska umetnika Kiril Savčenkov, Aleksandra Suhareva in kurator ruskega paviljona Raimundas Malašauskas so odpovedali udeležbo na Beneškem bienalu. Umetnika in kurator ruskega paviljona so “odstopili s svojih položajev in s tem odpovedali sodelovanje na 59. mednarodni umetniški razstavi”, ki bo potekala od 23. aprila do 27. novembra, so sporočili organizatorji iz Benetk. V Rusiji rojeni Savčenkov je na Instagramu zapisal: “Ničesar več ni povedati, ni prostora za umetnost, ko civilisti umirajo pod ognjem raket, ko se državljani Ukrajine skrivajo v zakloniščih, ko ruske protestnike utišajo.” Vodstvo bienala je na spletni strani bienala zapisalo, da “izraža popolno solidarnost s tem plemenitim dejanjem poguma”.

10.03 Monako prevzel sankcije EU proti Rusiji

Monako se je pridružil sankcijam, ki jih je zaradi napada na Ukrajino proti Rusiji uvedla Evropska unija, so v ponedeljek zvečer sporočili iz te južnoevropske kneževine in dodali, da to vključuje tudi takojšnjo zamrznitev premoženja in uvedbo gospodarskih sankcij. Čeprav je Monako druga najmanjša država na svetu in šteje le okoli 40.000 prebivalcev, je ta ozki pas ozemlja na Azurni obali priljubljeno pribežališče super bogatih in je bil dolgo časa davčna oaza. Med ljudmi s premoženjem in bivališčem v Monaku je tudi okoli 750 Rusov, med njimi številni vidni ruski oligarhi.

9.56 Lukašenko pravi, da Belorusija ne bo sodelovala v vojni

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je po poročanju BBC dejal, da se beloruske sile ne bodo pridružile ruskim vojakom pri invaziji v Ukrajini. “To lahko dokažemo vsakemu. Še več, Rusija ni nikoli izpostavila naše vpletenosti v konflikt. In tudi v prihodnje ne nameravamo sodelovati v tej posebni operaciji v Ukrajini. Za to ni potrebe,” je dejal za državne medije.

09.36 75 odstotkov ruskih vojaških enot je v Ukrajini

Jack Watling, znanstveni sodelavec na področju kopenskega vojskovanja na ameriškem Royal United Services Institute, je za BBC dejal, da velik del ruskih vojaških enot iz Belorusije napreduje proti jugu in tako ustvarja pogoje, da bi lahko zavzeli Kijev. Kot pravi, ima Rusija v Ukrajini trenutno okoli 75 odstotkov vseh vojaških enot, kar je več kot pred dnevi, ko je bilo v Ukrajini 40 odstotkov ruskih enot.

09.00 Na Finskem bodo razpravljali o pridružitvi Natu

Finska je članica EU, ne pa tudi Nata, vendar sodeluje v programu Partnerstva za mir zveze Nato. Glede na včeraj objavljeno anketo javne televizije Yle je podpora pridružitvi zavezništvu med Finci močno narasla – temu je naklonjenih 53 odstotkov Fincev, medtem ko je bil delež še januarja 28-odstoten. Zaradi tega bodo danes o pridružitvi zvezi Nato razpravljali tudi poslanci v finskem parlamentu. Kot je povedala finska predsednica vlade Sanna Marin, je obrat razumljiv. Številni, ki so bili proti članstvu v zvezi ali pa so bili zadržani, so si zdaj premislili. “Ljudje se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če gre Rusija predaleč; ali smo v tej situaciji sami ali pa skupaj z drugimi,” je dejala.

Govorka ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je sicer že pred dnevi dejala, da bi lahko imel vstop Finske in Švedske v Nato resne “vojaške in politične posledice”.

08.38 V Ukrajino prispeli sprejemniki za Starlink

V Ukrajino so v ponedeljek prispeli sprejemniki za satelite Starlink ameriškega podjetnika Elona Muska. Ti bodo Ukrajincem omogočali dostop do interneta.

08.29 Tudi Tajvan bo blokiral ruske banke v sistemu SWIFT

Tajvan je sporočil, da se bo pridružil drugim državam pri blokadi nekaterih bank v mednarodnem plačilnem sistemu SWIFT, poroča CNN. Poleg tega bo Tajvan nazorno pregledal izdelke, ki jih izvaža v Rusijo. Gospodarsko sodelovanje Tajvana z Rusijo je sicer minimalno, vendar so se proizvajalci čipov zavezali, da se bodo držali pravil. Tajvan sicer proizvede več kot polovico svetovnih potreb po polprevodniških čipih.

07.54 Ukrajinci pravijo, da so sestrelili več ruskih bojnih letal

Ukrajinska stran je zatrdila, da je sestrelila več ruskih bojnih letal. V ponedeljek naj bi jih sestrelila pet ter en helikopter, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da informacij ni mogoče preveriti. Ukrajinci naj bi letala uničili med napadi na mesti Vasilkiv in Brovari južno od Kijeva ter blizu Žitomira. Po podatkih ZN je v Ukrajini doslej umrlo več kot sto civilistov, medtem ko ukrajinska stran poroča o več kot 150 mrtvih civilistih.

07.52 Kitajska začela evakuacijo svojih državljanov iz Ukrajine

Kitajska je začela evakuacijo svojih državljanov iz Ukrajine. Evakuacijo je Peking začel iz skrbi za njihovo varnost zaradi ruske invazije na Ukrajino, prav tako zaradi poročil o naraščajoči sovražnosti Ukrajincev do njih zaradi kitajske podpore Moskvi. Iz prestolnice Kijev in pristaniškega mesta Odesa na jugu države so v ponedeljek evakuirali okoli 600 kitajskih študentov, je poročal državni časnik Global Times, ki je navedel podatke kitajskega veleposlaništva v Kijevu. V sosednjo Moldavijo so jih prepeljali z avtobusi ob spremstvu predstavnikov veleposlaništva in policije. Danes bodo evakuirali še tisoč kitajskih državljanov, in sicer na Poljsko in Slovaško. Pomoč kitajskim državljanom bosta nudili tudi Madžarska in Romunija, so še sporočili z veleposlaništva.

Kitajska, zaveznica Rusije, hodi po tenki diplomatski vrvi v rusko-ukrajinskem konfliktu, saj skuša ohranjati ravnotežje med svojim vztrajanjem pri nedotakljivosti suverenosti držav z nepripravljenostjo, da obsodi Rusijo zaradi invazije.

07.45 Bidnova vlada kongres zaprosila za 6,4 milijarde dolarjev dodatne pomoči Ukrajini

Vlada ameriškega predsednika Josepha Bidna je kongres zaprosila za potrditev novega, 6,4 milijarde dolarjev vrednega svežnja pomoči Ukrajini. Gre za paket humanitarne, gospodarske in vojaške pomoči. ZDA so pred kratkim Ukrajini namenile dodatnih 350 milijonov dolarjev vredne izredne vojaške pomoči, s čimer se je vrednost pomoči ZDA Ukrajini od lani povzpela na več kot milijardo dolarjev.

07.38 Kamera ujela trenutek, ko je bomba padla na trg v mestu Harkov

Ruska vojska je v zadnjih dveh dneh okrepila tudi napade na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov. Število žrtev v mestu in škoda na civilni infrastrukturi se po poročanju britanskega BBC zaradi uporabe raketnega orožja povečujeta. Po ukrajinskih navedbah naj bi umrlo na desetine ljudi. Kamere pa so danes zjutraj ujele trenutek, ko je bomba padla na enega od osrednjih trgov v mestu, kjer imajo sedež tudi lokalne oblasti

Just now: Bomb hits Kharkiv’s Central square pic.twitter.com/wQHdb1m00d

— Leonid Ragozin (@leonidragozin) March 1, 2022

Rusija naj bi uporabila tudi prepovedano termobarično orožje, še poroča BBC, ki dodaja, da teh navedb ni mogoče neodvisno preveriti.

07.00 V napadu v mestu Oktirka ubitih 70 ukrajinskih vojakov

V napadu ruskih sil na vojaško oporišče v mestu Oktirka, ki leži med Harkovom in Kijevom, je bilo ubitih 70 ukrajinskih vojakov, je sporočil vodja regijske uprave. Ob tem je objavil tudi fotografije porušene štirinadstropne stavbe, v kateri reševalci iščejo preživele. Pozneje je na Facebooku zapisal, da je bilo v nedeljskem napadu ubitih tudi nekaj ruskih vojakov in prebivalcev mesta.

06.49 Rusi naj bi začeli napad na mesto Herson

Po poročanju BBC naj bi ruske sile začele tudi napad na mesto Herson na jugu Ukrajine. Ponoči je bilo v več mestih po Ukrajini slišati eksplozije. Župan mesta Igor Kolihajev je na Facebooku zapisal, da so Rusi tik pred mestom. “Na vpadnicah v Herson je ruska vojska postavila kontrolne točke. Težko je reči, kako se bodo zadeve razvijale,” je zapisal in dodal, “Herson je ukrajinski. Herson bo vzdržal!”

06.47 Kopičenje ruskih sil tudi v Belorusiji

Posnetki ameriške družbe kažejo tudi novo kopičenje ruskih sil – helikopterjev in kopenskih vozil – v Belorusiji okoli 30 kilometrov od meje z Ukrajino.

06.25 Prebivalci Kijeva se želijo evakuirati

Ruske enote se približujejo Kijevu. Ukrajinci menijo, da je to še “zadnji varni dan”, ko lahko zapustijo mesto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Železniško postajo v mesto je preplavila množica ljudi, ki se želijo evakuirati.

05.42 Ukrajince so prebudile sirene

V Ukrajini so se danes zgodaj zjutraj oglasile sirene, ki opozarjajo na možnost napada, poroča BBC. Sirene so prebudile prebivalce v Kijevu, pa tudi v mestih na zahodu in v osrednjem delu države.

05.40 Dolg konvoj ruske vojske na poti proti Ukrajini

Satelitski posnetki, ki jih je v ponedeljek objavilo zasebno ameriško podjetje Maxar Technologies, kažejo 65 kilometrov dolg konvoj ruskih vojaških vozil, ki so na poti proti ukrajinskemu glavnemu mestu. Konvoj je posnet v bližini letališča Antonov, severozahodno od Kijeva. Od središča mesta je konvoj oddaljen le 27 kilometrov. Kot poroča CNN, je razmeroma preprosto izslediti, od kod so prišla vsa ta vozila. Severozahodno od Kijeva vse ceste vodijo v Belorusijo.

Kot je videti na posnetkih, so nekatera vojaška vozila v konvoju precej oddaljena drug od drugega, medtem ko so na nekaterih delih vozila zelo blizu ali vzporedno. Ob poti konvoja pa je opaziti goreče hiše.

00.48 Rusija glede Ukrajine osamljena v ZN

Rusija se je v ponedeljek glede napada na Ukrajino osamljeno zagovarjala tako v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je začela izredno zasedanje pred sprejetjem resolucije z obsodbo agresije v Ukrajini, kot v Varnostnem svetu ZN, ki je imel na zadnji dan ruskega predsedovanja sejo o humanitarnem položaju v Ukrajini. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je moral osamljeno braniti poteze svoje države najprej v GS ZN, ki zasedanje nadaljuje danes pred predvidoma sredino potrditvijo resolucije, kakor tudi v VS ZN.

Nekaj držav, kot je Brazilija, je skušalo malce uravnotežiti odgovornost za spopade v Ukrajini, nihče pa ni zagovarjal napada ene članice ZN na drugo, še manj pa grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica mu je celo nediplomatsko priporočil, naj za samomor raje vzame pištolo kot “možakar v berlinskem bunkerju maja 1945”. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je pozval k takojšnji zaustavitvi spopadov v Ukrajini.

Besedilo resolucije je sicer napisano v umirjenem tonu, da se mu lahko pridruži čim več držav. Za sprejetje je potrebna dvotretjinska večina. Čeprav Rusija zaradi nje ne bo nehala vojne, bo sprejetje resolucije po oceni poznavalcev potrdil osamljenost Rusije. Nebenzija je seveda novinarjem zatrdil, da se ne počuti niti najmanj osamljeno. Družbo Rusiji delajo Sirija, Venezuela, Kuba in še kakšna podobna država. Kitajska se zanjo ni opredelila.

00.34 Zelenski za globalno prepoved za ruska letala in ladje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek pozval h globalni prepovedi za ruska letala in ladje, ki uporabljajo tuja letališča ali pristanišča. Globalna prepoved naj bi bila kazen za napad Moskve na Ukrajino, je sporočil Zelenski. “Za to državo moramo v celoti prepovedati vstop v vsa pristanišča, vse kanale in vsa svetovna letališča,” je na Facebooku objavil ukrajinski predsednik. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj “razmisli o popolnem zaprtju neba za ruske rakete, letala in helikopterje”.

Ukrajinski predsednik je Rusijo tudi obtožil, da je v ponedeljek “bombardirala in streljala” na ukrajinsko ozemlje, da bi “pritiskala” na Kijev med prvimi pogovori obeh strani o konfliktu. Glede kampanje pritiska na ukrajinske voditelje je Zelenski ruski strani še sporočil, naj ne izgublja časa.

00.30 Nadaljujejo se prizadevanja za končanje ruske invazije na Ukrajino

Mednarodna prizadevanja za končanje ruske invazije na Ukrajino se bodo danes nadaljevala z nezmanjšano močjo. O ruski agresiji in njenih posledicah bodo govorili zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, pa tudi finančni ministri skupine G7. Evropski parlament bo na izrednem plenarnem zasedanju glasoval o resoluciji v zvezi z Ukrajino.

00.20 ZN: V Ukrajini umrlo več kot 100 civilistov

Po podatkih urada visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je v Ukrajini zaradi ruskega napada doslej umrlo več kot sto civilistov, ranjenih jih je bilo več kot 300. Med smrtnimi žrtvami je tudi najmanj sedem otrok. Ob tem so v Ženevi v ponedeljek dodali, da je večino teh žrtev povzročila uporaba eksplozivnega orožja, vključno z obstreljevanjem težkega topništva, raketnimi izstrelki in zračnimi napadi. Po podatkih ukrajinskih virov je bilo zaradi spopadov ubitih več kot 350 civilistov. Rusija sicer zanika navedbe, da napada civilne objekte. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je napade na civiliste že označil kot popolnoma nesprejemljive. Ukrajina pa je pred Varnostnim svetom ZN Moskvo obtožila vojnih zločinov.

Ukrajinska in ruska vojska sta ob tem objavili tudi navedbe o velikih izgubah na nasprotni strani. Ukrajinska vojska je objavila, da naj bi bilo od začetka vojne ubitih več kot 5.000 ruskih vojakov in uničenih 191 tankov. Po podatkih ukrajinskih virov je bilo uničenih tudi 29 ruskih helikopterjev in 29 ruskih letal.

Rusko obrambno ministrstvo pa je objavilo, da so ruske čete prodrle še 16 kilometrov v notranjost regije Lugansk na vzhodu Ukrajine. Ob tem so dodali, da so od začetka “posebne operacije” uničili več kot tisoč objektov vojaške infrastrukture, vključno z več kot 300 tanki. Številk, ki sta jih navedli obe strani, po navedbah dpa ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Rusija je doslej sicer priznala, da je med spopadi v Ukrajini utrpela izgube, a podrobnih številk ni sporočila.

00.09 Rusija izgon diplomatov pri ZN označila za sovražno dejanje.

Rusija se je v ponedeljek odzvala na odločitev ZDA, da izženejo 12 ruskih diplomatov zaradi dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. Prevedeno to pomeni, da so jih med drugim identificirali kot vohune. Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je izgon na svoji strani Facebooka komentiral kot sovražno dejanje proti Rusiji. Dodal je, da je globoko razočaran in v celoti zavrača ameriške trditve. “ZDA znova niso izpolnile svoje obveznosti, da zagotovijo normalne pogoje dela za tuje misije pri ZN. Ruski diplomati so spet tarča. Ukrepi Washingtona niso namenjeni ne umirjanju položaja na mednarodni fronti ne vzdrževanju bilateralnih odnosov med dvema velikima silama na ravni, ki je nujna za mir in mednarodno varnost,” je še menil Antonov.