Po Putinovi napovedi mobilizacije so številni ruski državljani v strahu pred vpoklicem v vojsko začeli zapuščati domove. Nekatere evropske države so že napovedale, da jim ne bodo ponudile zatočišča. Poraja se bojazen, da bo takšnemu stališču sledilo še več držav. Nemški politiki se sicer večinoma zavzemajo za to, da je treba tiste, ki bežijo iz Rusije, sprejeti z odprtimi rokami. Pravnica Urša Regvar opozarja, da je diskriminacija na podlagi narodnosti nedopustna. EU je spremenila tudi vizumski režim. Evropska komisija je sporočila, da morajo biti države članice pri izdaji schengenskih vizumov za Ruse, ki bežijo, "restriktivne".
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin razglasil delno mobilizacijo, so številni ruski državljani v strahu pred vpoklicem v vojsko in odhodom na fronto začeli zapuščati državo. Kot smo že poročali, so cene letalskih vozovnic za lete izven Rusije močno poskočile takoj po Putinovem nagovoru, v katerem je napovedal takojšnji vpoklic 300.000 rezervistov, nekateri prevozniki pa naj bi jih v celoti razprodali. Ob tem velja dodati, da je bila zaradi sankcij zoper Rusijo večina letalskih povezav kmalu po začetku agresije prekinjena, zaradi česar so možnosti zunanjih letov močno okrnjene. O povečanem številu ljudi, ki zapuščajo Rusijo, so v preteklih dneh poročali tudi z mejnih prehodov s Finsko, Gruzijo in Kazahstanom.
Po ukazu za delno mobilizacijo morajo polnoletni Rusi v skladu z zakonom ostati v kraju, kjer prebivajo. Dezerterjem grozi do deset let zapora.
Eksodus
Pretekli konec tedna je predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit po poročanju DW dejal, da postaja očitno, da se dogaja eksodus ruskih državljanov na Zahod in dodal, da nemška vlada išče konsenz s svojimi evropskimi partnerji glede vprašanja, kako ravnati z Rusi, ki bežijo iz domovine.
V večini političnih strank v nemškem parlamentu sicer velja konsenz, da je ruskim dezerterjem treba zagotoviti zaščito. “Sprejeti bi jih morali odprtih rok,” je za DW povedal predstavnik nemških zelenih Robin Wagener, ki je prepričan, da bi bilo to bolje tudi za razmere v Ukrajini. Poudaril je, da je poleg zaščite tistih, ki bežijo pred mobilizacijo, potrebna tudi zaščita predstavnikov opozicije. “Predstavnikom demokratične opozicije v Rusiji moramo omogočiti, da lahko pridejo v Evropo. Zato da bodo lahko od tukaj skušali končati to vojno, da bodo lahko zrušili diktatorja in zgradili novo Rusijo.” Dobrodošlico sta v minulih dneh izrazila tudi tamkajšnja notranja ministrica in pravosodni minister.
Anscheinend verlassen viele Russen ihre Heimat: Wer Putins Weg hasst und die liberale Demokratie liebt, ist uns in Deutschland herzlich willkommen. #Teilmobilmachung
— Marco Buschmann (@MarcoBuschmann) September 21, 2022
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pred dnevi za portal Politico prav tako izrazil prepričanje, da bi morala EU dovoliti vstop ruskim državljanom, ki želijo pobegniti iz države. Dejal je, da bi morala EU načeloma “sprejeti ljudi, ki so v nevarnosti zaradi svojih političnih stališč”.
“Invazija je kolektivna odgovornost ruskih državljanov”
Baltske države in Poljska so glede tega vprašanja na nasprotnem bregu. Že v začetku septembra, pred Putinovo napovedjo mobilizacije, so se dogovorile, da bodo v odgovor na Putinovo agresijo prepovedale vstop ruskim državljanom, ki potujejo iz Rusije in Belorusije, četudi imajo veljavne vizume. Kot izjeme so po poročanju medijev določili samo državljane, ki v omenjene države vstopajo na podlagi humanitarnih ali družinskih razlogov ali pa imajo dovoljenje za bivanje v državah EU. Po Putinovi napovedi mobilizacije pa so omenjene države napovedale, da vstopa ne bodo dovolile niti tistim, ki iz Rusije bežijo, zato da bi se izognili vpoklicu v vojsko.
Latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics je tako napovedal, da Rusom, ki bežijo pred mobilizacijo, Latvija ne bo izdala humanitarnih ali drugih vizumov, pri čemer se je po poročanju Washington Posta skliceval na varnostne razloge. “Ne smemo podleči Putinovemu izsiljevanju, Ukrajino moramo podpreti po svojih najboljših močeh. Rusija danes predstavlja evropskemu in svetovnemu miru enako nevarnost, kakršno je predstavljala nacistična Nemčija v prejšnjem stoletju.”
Litovska premierka Ingrida Šimonytė je po poročanju tamkajšnjih medijev dejala, da ni njihova dolžnost, da vse ruske državljane zaščitijo pred mobilizacijo. Zunanji minister Gabrielius Landsbergis pa je izrazil prepričanje, da morajo Rusi ostati doma in se boriti proti Putinu.
Lithuania will not be granting asylum to those who are simply running from responsibility. Russians should stay and fight. Against Putin.
— Gabrielius Landsbergis🇱🇹 (@GLandsbergis) September 23, 2022
Estonski notranji minister Lauri Laanemets je podobno ocenil, da je ruska invazija na Ukrajino “kolektivna odgovornost ruskih državljanov” in da bi sprejem Rusov, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, pomenil kršitev evropskih sankcij zoper Moskvo. Tamkajšnja premierka Kaja Kallas je v pogovoru za CNN dejala, da bi se morali ruski državljani upreti tej vojni in ji enkrat za vselej narediti konec. Tudi druge države je pozvala, naj se pridružijo prepovedi vstopa ruskim državljanom, za kar pa v EU zaenkrat ni potrebnega soglasja. “Uporabiti moramo vsa orodja, da bi Rusijo prisilili k prenehanju te vojne,” je še dodala.
Poljski obrambni minister Marcin Ociepa je dejal, da ni nobenega razloga, da bi Ruse, ki bežijo pred mobilizacijo, sprejeli na Poljsko in v EU. Po njegovih besedah obstaja resna nevarnost, da ruske tajne službe pod krinko dezerterjev in beguncev tja pošljejo svoje agente.
“Diskriminacija na podlagi narodnosti je nedopustna”
Pravnica Urša Regvar, specializirana za področje človekovih pravic, ki dela na Pravnem centru za varstvo pravic in okolja (PIC), opozarja, da so stališča omenjenih držav, ki ruskim državljanom tako rekoč kolektivno odrekajo pravico do azila, zelo sporna. “Država ima dolžnost, da vsakomur, ki beži, zagotovi dostop do azilnega postopka, ne glede na to, od kod prihaja. Upravičenost do azila pa se nato presoja na podlagi individualnih okoliščin. Tovrstna diskriminacija ruskih državljanov bi pomenila diskriminacijo na podlagi narodnosti, kar je zelo problematično in v nasprotju z mednarodnim pravom.”
Kot še poudarja Regvar, je bežanje pred vpoklicem v vojsko, ki krši mednarodno pravo in izvaja vojne zločine, legitimen razlog za azil. “Če se oseba ne želi udejstvovati v vojaških aktivnostih, ki kršijo mednarodno pravo, temeljne človekove pravice, v vojski, ki izvaja vojne zločine, ima takšna oseba pravico zaprositi za azil in ima razloge, da ga tudi dobi.”
Ruski disidenti so v evropskih državah v preteklosti dobivali azil, spomni sogovornica, saj je znano, da je ruski režim do političnih nasprotnikov neusmiljen. Ustvarjanje pritiska na ruske državljane, naj se takšnemu režimu uprejo, čemur smo priča trenutno, po begunskem pravu ni dovoljeno, še opozarja pravnica.
V Sloveniji za azil zaprosilo 23 ruskih državljanov
V Sloveniji je leta 2021 za mednarodno zaščito zaprosilo osem državljanov Ruske federacije, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa že 23, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Na vprašanje, kakšno je stališče Slovenije do zagotavljanja dostopa do azilnega postopka za ruske državljane, so odgovorili s sklicevanjem na zakonodajo. “Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v izvorni državi sistematično preganjana zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti. Za mednarodno zaščito lahko zaprosi tudi oseba, ki meni, da bi bilo ob vrnitvi v izvorno državo ogroženo njeno življenje ali svoboda oziroma bi bila lahko izpostavljena mučenju, nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. Vsaka prošnja se obravnava individualno,” so zagotovili.
Ob tem velja spomniti, da je vlada Mira Cerarja leta 2016 ob enakih veljavnih zakonskih določbah sestavila seznam tako imenovanih varnih držav, v katerih naj ne bi bilo sistematičnih kršitev človekovih pravic. Takrat so na notranjem ministrstvu sicer zagotavljali, da državljani teh držav ne bodo avtomatično izključeni iz azilnega postopka. Podoben seznam je takrat sestavila tudi Evropska komisija, razlog, ki so ga takrat navedli, naj bi bil pospešitev azilnih postopkov.
Zaostrili tudi vizumske postopke
Države EU so sicer kot del sankcijskih ukrepov zoper Rusijo 9. septembra sprejele tudi sklep, s katerim se je prenehal uporabljati sporazum med EU in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. V praksi to pomeni, da se je zvišala vizumska taksa, da se je povečal obseg dokumentacije, ki jo je treba predložiti v vizumskem postopku, in da so se podaljšali roki za odločitev o izdaji vizumov, so pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu. Evropska komisija je v petek predstavila tudi posodobljene smernice, ki določajo, da morajo države članice preučiti pogoje za izdajanje schengenskih vizumov “na restriktiven in koordiniran način”. To velja tudi za tiste Ruse, ki bežijo iz Rusije pred delno mobilizacijo, so sporočili. “Varnostna grožnja je realna in EU bo zaščitila sebe in svoje državljane,” je poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je sicer dodala, da “unija ne bo zaprla vrat tistim, ki resnično potrebujejo zaščito”.
Urša Regvar je do zaostrovanja vizumske politike v trenutni situaciji kritična. Ljudje, ki bežijo iz svoje države, lahko prav z vizumi potujejo legalno in varno, pravi, saj jim ti omogočijo, da v evropske države vstopijo po tako imenovanih regularnih poteh.
Margarita Isaeva, ki je zapustila Rusijo pred 14 leti in od takrat živi v Sloveniji, ima v Rusiji dva odrasla sinova, ki jima grozi vpoklic. Kot pravi, jima pripravlja garantno pismo, zato da bi lahko pridobila vizume in zapustila Rusijo, vendar pa ni pretirano optimistična, da jima bo uspelo. “Rusija je za železno zaveso,” pravi. “Sinova se bojita. Vsi se bojijo. Ljudje imajo svoja življenja, svoje družine. Zdaj pa je Putin vse potegnil v to vojno. Samo zato, ker ne želi priznati poraza,” pravi sogovornica. “To je Putinova vojna, ne vojna ruskih državljanov.”
Mongolija vrat ne bo zaprla
Mongolija je pripravljena izdati dovoljenje za bivanje vsakemu ruskemu državljanu, ki bi za to zaprosil, je danes dejal šef mongolske agencije za imigracije Nerguin Uganbajar. Mongolija je eno od potencialnih zatočišč Rusov, ki se želijo izogniti delni vojaški mobilizaciji, poroča britanski BBC. Po navedbah Uganbajarja je v zadnjem tednu mejo z Mongolijo na prehodu Altanbulag prečkalo 6.268 državljanov Rusije, ki lahko v skladu z aktualno ureditvijo v Mongoliji brez vizuma ostanejo 30 dni, po tem pa lahko zaprosijo še za podaljšanje pravice do bivanja. STA
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje