Sedem od desetih vprašanih za skupno vojsko EU. Bi podprli tudi obvezni vojaški rok?

Evropski voditelji se ob nadaljevanju ruske agresije na Ukrajino že nekaj časa spogledujejo z idejo o vzpostavitvi skupne vojske Evropske unije, zamisel pa ima, kot kaže raziskava mislišča Globsec, tudi široko podporo med prebivalci anketiranih evropskih držav, piše Politico.

Vzpostavitev skupne evropske vojske podpira 71 odstotkov vprašanih. Največjo podporo uživa v Romuniji, kjer jo zagovarja 82 odstotkov anketirancev, sledita Litva z 78 odstotki in Francija s 75 odstotki.

Zamisel podpira večina tudi v državah, ki so tradicionalno bolj zadržane do tesnejšega evropskega obrambnega povezovanja. Na Poljskem in v Bolgariji bi ustanovitev evropske vojske podprlo približno 70 odstotkov vprašanih, v Nemčiji pa 69 odstotkov. Do skupne vojske EU so najbolj zadržani anketiranci na Češkem, kjer je zamisel podprlo 61 odstotkov vprašanih.

Globsec je raziskavo izvedel v 14 državah na obeh straneh Atlantika, in sicer v 11 članicah Evropske unije, med katerimi ni bilo Slovenije, Ukrajini, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike.

Visoka podpora krepitvi evropskih vojaških zmogljivosti pa ne pomeni tudi nasprotovanja zvezi Nato. Med anketiranci v sodelujočih članicah zavezništva bi jih 77 odstotkov na referendumu glasovalo za nadaljnje članstvo v Natu. Hkrati je 78 odstotkov vprašanih v sodelujočih članicah EU podprlo razvoj lastnih obrambnih zmogljivosti Unije ob ohranjanju sodelovanja z Natom.

Raziskava je pokazala tudi precejšnjo naklonjenost uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. V državah, kjer ta ni obvezen, bi njegovo uvedbo podprlo 64 odstotkov vprašanih. Po navedbah poročila je bila podpora največja na Češkem, v Franciji, Nemčiji in na Slovaškem.