Ši Džinpingu je kitajski ljudski kongres pričakovano podelil tretji mandat na položaju predsednika države. To mu zagotavlja status najmočnejšega voditelja Kitajske po Mao Zedongu. Kitajska je pod Šijevim vodstvom postajala bolj samozavestna na globalnem prizorišču, a so se v zadnjem času poslabšali njeni odnosi z ZDA, zahod pa nasprotuje tudi retoriki glede Tajvana. V lastni državi medtem Šija obtožujejo tudi vse večje cenzure na spletu, aretacij oporečnikov in zatiranja zagovornikov človekovih pravic.
Kitajski ljudski kongres je na zasedanju Ši Džinpingu pričakovano podelil tretji mandat na položaju predsednika države. Nekaj manj kot 3.000 delegatov je 69-letnega najvplivnejšega kitajskega politika zadnjih generacij potrdilo soglasno.
Imenovanje sledi obdobju utrjevanja moči Šija, ki mu je centralni komite kitajske komunistične partije že oktobra lani zaupal nov mandat generalnega sekretarja in poveljnika kitajskih oboroženih sil.
Potrditev za tretji mandat predsednika je bila pričakovana. Za podpredsednika države je kongres imenoval nekdanjega člana stalnega odbora politbiroja, 68-letnega Han Dženga. V naslednjih dneh sledijo še imenovanja novega premierja in več ministrov. Pri vseh naj bi šlo za Šiju zveste kadre, vključno z nekdanjim šanghajskim partijskim šefom Li Čiangom, ki naj bi zasedel premierski položaj.
Ljudski kongres potrdil tudi načrte za reorganizacijo vlade
Ljudski kongres je danes sicer potrdil tudi Šijeve načrte za reorganizacijo vlade, ki naj bi se v prihodnje osredotočila na vodilno vlogo države na področju tehnologije. Kitajski predsednik, ki vidi vse večji pritisk s strani ZDA, želi s tem Pekingu pridobiti prednost na področju globalne konkurenčnosti, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Med drugim naj bi odpravili okrog pet odstotkov delovnih mest v okviru vlade, največ od obsežnega prestrukturiranja leta 1998. Ustanovili bodo novo komisijo za nadzor nad financami, ki naj bi prevzela dosedanjo vlogo centralne banke pri usklajevanju nadzora nad bankami, zavarovanji in zaščito potrošnikov.
Vse od Mao Zedonga so sicer kitajski voditelji lahko služili le dva mandata. Ši je to omejitev odpravil leta 2018 in si s tem odprl pot do nadaljnjega upravljanja države.
Po današnjem glasovanju, na katerem ga je podprlo vseh 2.952 delegatov, je Ši že prisegel na položaj in pri tem obljubil, da bo “gradil uspešno, močno, demokratično, civilizirano, harmonično in veliko moderno socialistično državo”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pod Šijevim vodstvom se je Kitajska uveljavila kot svetovna velesila
Kitajska je pod Šijevim vodstvom postajala bolj samozavestna na globalnem prizorišču, kljub mednarodnim protestom je uveljavljala svoje ozemeljske zahteve v Južnokitajskem morju, svojo mehko moč je izvajala z milijardnimi investicijami v Aziji in Afriki in se – predvsem v njegovem drugem mandatu – uveljavila kot svetovna politična in gospodarska velesila.
Vse to je spremljalo oživljanje domoljubnega nacionalizma, ki so ga spodbujali državni mediji. Pri tem so Šija predstavljali kot mogočnega voditelja, zaradi česar so mu nekateri očitali, da tako kot Mao Zedong gradi kult osebnosti.
Tudi v nekaterih drugih odločitvah, ki jih kitajski politični vrh sprejema pod Ši Džinpingom, je videti določene vzporednice z avtoritarno preteklostjo. Omejitev dveh mandatov je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedel nekdanji voditelj Deng Šiaoping, da bi se izognili novi diktaturi v slogu Mao Zedonga. Odprava omenjene omejitve je še bolj utrdila Šijevo osebno moč.
Poslabšali so se odnosi z ZDA, zahod nasprotuje tudi retoriki glede Tajvana
Oktobra lani je Ši že tretjič zapored prejel petletni mandat na čelu kitajske komunistične partije. Se je pa moral v tem času soočiti z nepričakovanimi izzivi, predvsem z množičnimi protesti zaradi njegove politike ničelne tolerance do covida-19 in njene poznejše nenadne opustitve. Ta strategija je povzročila težave številnim kitajskim državljanom, vplivala je tudi na gospodarstvo in upočasnila gospodarsko rast.
Tako na gospodarskem kot na zunanjepolitičnem področju so se v zadnjih petih letih medtem še poslabšali odnosi med Kitajsko in ZDA, zahodne države med drugim nasprotujejo tudi vse agresivnejši retoriki, ki jo Ši uporablja glede Tajvana. Ta otok namreč Kitajska obravnava kot svoje ozemlje.
Ši je z odločnejšo zunanjo politiko povzročil skrbi tudi drugod v indijsko-pacifiški regiji, od Indije do Avstralije, dodatna trenja na zunanjepolitičnem področju pa povzroča tudi vojna v Ukrajini in odnosi med Pekingom in Moskvo. Kitajska namreč ohranja nevtralno držo glede ruske invazije, poziva k miroljubnemu reševanju sporov in se strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne.
Na Kitajskem Šija obtožujejo tudi vse večje cenzure na spletu
V lastni državi medtem Šija obtožujejo tudi vse večje cenzure na spletu, aretacij oporečnikov in zatiranja zagovornikov človekovih pravic. Kljub temu ni nikakršnih znakov, da bi bil njegov položaj kakorkoli ogrožen.
Ši je med obsežno protikorupcijsko kampanjo, ki jo je začel takoj po prihodu na oblast leta 2012, doslej odstavil številne nekdanje ministre in člane politbiroja, oslabil rivalske frakcije znotraj partije in se znebil tekmecev, v najvišjih organih partije pa okoli sebe zbral zveste ljudi.
Na tokratnem zasedanju ljudskega kongresa je bil Ši v skladu s pričakovanji še tretjič zapored potrjen tudi za predsednika države, kar mu zagotavlja status najmočnejšega voditelja Kitajske po Mao Zedongu. S tem je sodobna Kitajska kot svetovna velesila zaplula v nepoznane vode – v času, ko se tudi svet kot celota nahaja v precej negotovem položaju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!