Z meje med Armenijo in Azerbajdžanom poročajo o novih napetostih. V streljanju so bili ubiti štirje armenski vojaki, so sporočile armenske oblasti. Azerbajdžanske oblasti pa trdijo, da je šlo za odgovor na provokacijo.
V streljanju ob meji z Azerbajdžanom so bili ubiti štirje armenski vojaki.
V Bakuju trdijo, da so azerbajdžanske sile zgolj odgovorile na provokacije s strani Armenije, pri čemer naj bi bil v ponedeljek ranjen azerbajdžanski vojak, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Enote azerbajdžanskih oboroženih sil so danes streljale na armenske položaje v bližini vasi Nerkin Hand,” je v izjavi sporočilo armensko obrambno ministrstvo. Dodali so, da so bili pri tem ubiti štirje armenski vojaki, še več pa naj bi bilo ranjenih.
Azerbajdžanske oblasti so sporočile, da je šlo za odgovor na armensko provokacijo, zaradi katere je bil v ponedeljek ranjen azerbajdžanski vojak. Obrambno ministrstvo v Bakuju trdi, da je armenska vojska v ponedeljek zvečer dvakrat streljala na njihove sile v severovzhodni regiji Tovuz.
Armenija je obtožbe odločno zanikala. Armensko zunanje ministrstvo je Baku obtožilo, da “nenehno poskuša onemogočiti prizadevanja strani, zainteresiranih za stabilnost in varnost južnega Kavkaza”, in pozvalo k vrnitvi k mirovnim pogovorom med državama. Ti sicer doslej niso prinesli rezultatov.
Gre za nov primer napetosti med Armenijo in Azerbajdžanom, potem ko je azerbajdžanska vojska septembra lani prevzela nadzor nad regijo Gorski Karabah. Iz regije, ki je na ozemlju Azerbajdžana, je od takrat zbežalo skoraj vseh 120.000 Armencev, ki so prej predstavljali večino tamkajšnjega prebivalstva.
Separatistična republika Gorski Karabah oziroma republika Arcah, kot so jo imenovali tam živeči Armenci, je nato z letošnjim letom prenehala obstajati.
Presenetljive volitve in nov sedemletni mandat
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je kmalu po vojaški zmagi v Gorskem Karabahu na presenečenje mnogih sklical predčasne volitve, na katerih je prejšnji teden pričakovano osvojil nov sedemletni mandat.
Glasovanje je prvič potekalo na ozemlju celotnega neodvisnega Azerbajdžana.
Alijev naj bi po zmagoslavju na volitvah želel dodatno utrditi položaj Azerbajdžana in v regiji Sjunik na jugu Armenije vzpostaviti koridor, s katerim bi povezal ozemlje Azerbajdžana in eksklavo Nakčivan, ki poleg Armenije meji še na Turčijo in Iran.
Odzivi iz Bruslja in Moskve
Na incident so se danes odzvali tudi v Bruslju in v Moskvi. V Rusiji, ki je pred invazijo na Ukrajino, lanskoletno vojno v Gorskem Karabahu in oddaljitvijo od Armenije igrala vlogo mirovne posrednice v regiji, so pozvali k umiritvi napetosti. “Obe strani pozivamo k zadržanosti in izogibanju dejanjem, ki bi jih nasprotna stran lahko razumela kot provokativna,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je obsodil ponedeljkovo streljanje armenskih sil na azerbajdžanske vojake, odziv azerbajdžanske vojske pa označil za pretiranega.
Evropska komisija je ob tem danes napovedala, da bo namenila dodatnih 5,5 milijona evrov sredstev za pomoč razseljenim Armencem iz Gorskega Karabaha. “V teh težkih časih je naša dolžnost zagotoviti zaščito in pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo,” je dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!