Svetovni dan svobode medijev: "Priča smo novemu zasužnjevanju medijskih delavcev"

Slovenija bo svetovni dan svobode medijev preživela na 36. mestu lestvice, ki jo vsako leto oblikuje mednarodna organizacija Novinarji brez meja. Po visokem lanskem skoku navzgor tudi na račun sprejemanja nove medijske zakonodaje in napovedi shem pomoči medijem je letos izgubila nekaj več kot eno točko in tri mesta na lestvici. Organizacija ugotavlja, da namreč zakon o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še ne učinkuje.

S 1. majem so se denimo začele uporabljati določbe novega zakona o medijih o oceni koncentracij na medijskem trgu. Postopek ocene se bo začel na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti, za oceno pa bo pristojna Agencija za varstvo konkurence (AVK). Prepovedane so koncentracije, ki v skladu z zakonom in evropsko uredbo pomembno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.

Pri oceni se bo po novem upoštevalo več meril, denimo uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Če AVK ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam zakona, v 25 dneh izda odločbo o tem.

Poleg tega se glede na določbe zakona čaka na posodobitev razvida medijev. V njem bodo po novem tudi podatki, kot je denimo znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov, in skupni letni znesek prejetih sredstev od državnega oglaševanja.

Sicer pa je bil v skladu z zakonom, ki ga je DZ sprejel 3. septembra, oktobra objavljen letni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 v skupni vrednosti 4,1 milijona evrov. V okviru področja A, kjer so tiskani, radijski, televizijski in spletni mediji, so sredstva razdelili 28 prijaviteljem. V okviru področja B, kjer so denimo vsebine lokalnih radijskih in televizijskih programov, pa so šla sredstva 33 prijaviteljem.

Prav tako sta bila že objavljena tudi dva javna poziva za državne pomoči. To sta poziva za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest v letih 2026 in 2027 in za sofinanciranje sklenitve letnih digitalnih naročnin pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev za letos in leto 2027.

Vrečko o digitalnem fevdalizmu in tržnem opustošenju

Ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorila na razkrajanje novinarskega poklica. Meni, da smo namesto osvobajanja priča novemu zasužnjevanju medijskih delavcev in da je treba profesionalno novinarstvo sistemsko zaščititi in podpreti.

Ministrica je v poslanici zapisala, da je bil dan svobodnega tiska na začetku 90. let prejšnjega stoletja razglašen kot napoved osvoboditve četrte veje oblasti izpod pritiskov politike in avtokratskih odločevalcev. "Danes se novinarstvo ne sooča le z vnovičnim razmahom avtokratskih režimov, ampak tudi z morda še hujšo grožnjo digitalnega fevdalizma, ki novinarsko delo prepoznava le kot še en podatkovni tok in varuhe demokracije spreminja v informacijsko potrošniško blago," je navedla.

"Lastniki digitalnih platform tržijo našo pozornost najboljšemu ponudniku, ustvarjalci vsebin pa jim služijo kot poceni delovna sila, vpeta v algoritemsko tovarno. Namesto osvobajanja smo priča novemu zasužnjevanju medijskih delavcev, namesto stremljenju k informirani javnosti pa medijska in podatkovna podjetja danes zagovarjajo predvsem interesne skupine lastnikov ter prek njih vršijo pritisk na odločevalce in javnost," je opozorila.

Po njenih navedbah se dogaja tiho, a agresivno kapitalsko prevzemanje medijev. Za nove lastnike medij, kot je navedla, ni podjetje za informiranje javnosti, temveč zgolj orodje za zaščito lastnih kapitalskih naložb in pranje političnega vpliva, posledica tega pa je razkrajanje novinarskega poklica. "Prekarno delo, nizke plače in nenehna eksistencialna negotovost novinarjev niso le ekonomska težava, temveč najbolj učinkovito orodje za vsiljevanje samocenzure," je opozorila. Novinar, ki se bori za golo preživetje, po njenem prepričanju težko nadzira centre moči.

"Država zato ne sme več biti le pasiven opazovalec tega tržnega opustošenja. Profesionalnega novinarstva ne smemo več obravnavati zgolj kot storitve na prostem trgu, temveč kot kritično demokratično infrastrukturo, ki jo je treba sistemsko zaščititi in podpreti," je pozvala.

Slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju

Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da je slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju, ker je bilo vsaj zadnjih deset let sistematično podhranjeno. Stari poslovni modeli, posebej pri tiskanih medijih, namreč niso bili več ekonomsko vzdržni. Le redkokateri medij v Sloveniji je še čisto ekonomsko vzdržen brez državnih sredstev, je dejal v izjavi za STA.

Opisano stanje se je po njegovi ugotovitvi lepo izrazilo v minulih dveh letih ob razpravi o predlogu zakona o medijih. Še zlasti tiskani mediji so namreč molčali in niso problematizirali tega zakonskega predloga predvsem zato, ker so bili novinarji in lastniki prepričani, da jim bo zakon v marsičem pomagal, je pojasnil.

Podobno se je po njegovem opažanju zgodilo v zadnjem letu, ko je potekala razprava o predlagani noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), saj je tudi javna RTV zelo odvisna od dodatnih oblik državne pomoči. Novela zakona je namreč določila višino sredstev za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz državnega proračuna.

Obžaluje, ker vlada Roberta Goloba ni naredila dovolj, da bi medijem dejansko zagotovila dovolj sredstev za novinarstvo in za redakcije. Na preohlapnost zakonodaje in nezadostnost ukrepov pa opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije.

Kam bo šel razvoj medijev po oblikovanju nove vlade

Smer, v katero bo šlo dogajanje na področju medijev po volitvah v DZ in oblikovanju nove vlade, je za zdaj še negotova. Jo pa nakazujejo stališča posameznih parlamentarnih strank, ki bi glede na trenutno dogajanje lahko sodelovale pri oblikovanju nove vlade. Tako so v SDS, ki je s pripravo izhodišč za pogajanja o koalicijski pogodbi že naredila korake k oblikovanju desne vlade, že pred volitvami za STA poudarili, da shem pomoči medijem ne podpirajo.

Glede Slovenske tiskovne agencije, katere državno financiranje so v prejšnji vladi, ki so jo vodili, ustavili za več kot 300 dni, so navedli, da zagovarjajo brezplačne, objektivne in pregledne vsebine.

Prvak stranke Janez Janša pa je v sredo za Planet TV izrazil tudi podporo ukinitvi RTV-prispevka, za kar se sicer zavzema stranka Resnica. Ta stranka naj ne bi vstopila v vlado, je pa napovedala, da bodo podpirali predloge, usklajene z njihovim programom.

Trojček NSi, SLS in Fokus pred volitvami glede shem pomoči sicer ni bil tako odklonilen kot SDS. Bi pa zmanjšal obseg sredstev, ki se medijem dodeljujejo preko javnih razpisov, in postopno dvignil del dohodnine za donacije medijem in nevladnikom na tri odstotke. RTVS in STA je treba po njihovi oceni prestrukturirati in modernizirati, še zlasti na RTVS pa se jim zdi nujna racionalizacija poslovanja, so takrat navedli za STA.

Po drugi strani Demokrati pred volitvami niso imeli načrtov z RTVS in STA, so pa ocenili, da je dobro, da sta obe neodvisni od kakršne koli politike. Navedli so še, da verjamejo v medijsko pluralnost.