V noči na ponedeljek je Libijo, predvsem mesto Derna, prizadelo silovito neurje, katerega posledice so bile uničujoče. Umrlo je več tisoč ljudi, pod vodo so izginile soseske, morje pa je, so poročali tuji mediji, še v dneh po neurju na obalo naplavljajo trupla. Zakaj je bilo opustošenje v Libiji tako gromozanskih razsežnosti in ali bi lahko rešili življenja ljudi?
Uničujoče neurje Daniel je pred dnevi pustošilo po Libiji, še posebej po mestu Derna, ki leži na severovzhodu države. Neurje, ki je pred tem svoj pečat že pustilo v Grčiji, Turčiji in Bolgariji, je v Libijo prineslo smrt in uničenje – po nekaterih prvotnih ocenah je zahtevalo 20.000 življenj, voda pa je zradirala kar celotne soseske.
Dejavnikov, ki so prispevali k tako apokaliptičnemu uničenju, je več. Med njimi tuji mediji izpostavljajo staro in neprimerno infrastrukturo, podnebne spremembe in neustrezno obveščanje prebivalstva o nevarnosti.
Podnebne spremembe
Silovita nevihta Daniel se je okrepila na svoji poti prek neobičajno toplega Sredozemskega morja, je poročal CNN. V mestu Al Bajda, ki leži zahodno od Derne, je padlo 414 milimetrov dežja, kar je nov (neslavni) rekord. V regiji, navaja britanski BBC, namreč navadno septembra pade 1,5 milimetra padavin. V celem letu pa med 300 in 500 milimetrov, v glavnem pozimi, izhaja iz podatkov tujih meteoroloških agencij.
Nevihta Daniel je tako le še ena v vrsti ekstremnih vremenskih pojavov, ki smo jim priča v času, ko se podnebje spreminja. Zaradi višje temperature morij se nevihte bolj okrepijo, v toplejši atmosferi pa je tudi več vlage, zaradi česar so padavine silovitejše, pojasnjujejo strokovnjaki.
Nevihte “postajajo srditejše zaradi podnebnih sprememb”, je po navedbah omenjenega ameriškega medija dejala dr. Hannar Cloke, profesorica hidrologije na Univerzi v Readingu.
V obmorskem mestu Derna, ki jo je zadel sedemmetrski val, je pred uničujočo nesrečo živelo okoli 100.000 ljudi. Vsaj 10.000 jih še vedno pogrešajo, je poročal CNN. Tiskovna agencija Reuters pa je navedla, da je voda odnesla kar četrtino mesta.
Problematična infrastruktura
Poplave v Derni so bile tako uničujoče tudi zato, ker sta popustila jezova na območju mesta. Jezova sta bila zgrajena med letoma 1973 in 1977, pri čemer pa nista bila vzdrževana od leta 2002, je za katarsko Al Džaziro povedal podžupan Derne Ahmed Madrud.
Kako zelo je k temu, da sta jezova popustila, prispevala njuna dotrajanost, ni zares znano. So pa strokovnjaki ocenili, da sta bila jezova verjetno zgrajena iz odpadne zbite zemlje ali kamenja, torej materialov, ki sta manj trdna kot beton, je pisal BBC.
Jez Derna je bil visok 75 metrov in je lahko zadrževal 18 milijonov kubičnih metrov vode, jez Mansour pa je bil visok 45 metrov, zadrževal pa je 1,5 milijona kubičnih metrov vode. Da sta jezova problematična in da predstavljata poplavno tveganje, je bilo znano že pred katastrofo, ki jo je mestu prinesel Daniel.
Neustrezno obveščanje
Tako velikemu številu smrtnih žrtev pa bi se lahko izognili z ustreznim obveščanjem, je v četrtek povedal šef Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Petteri Taalas. “Če bi imeli normalno delujoči meteorološki servis, bi lahko izdajali opozorila,” je dejal po navedbah tiskovne agencije Reuters.
Libijski nacionalni meteorološki center je sicer izdal zgodnja opozorila za ekstremne vremenske razmere 72 ur pred divjanjem neurja. Po elektronski pošti je obvestil pristojne organe ter jih pozval, naj sprejmejo preventivne ukrepe, pri čemer pa po besedah WMO, kot jih je povzela STA, ni jasno, ali so opozorila dosegla vse, ki bi jih morala.
Petteri Taalas je prav tako dodal, da bi, če bi bile razmere v Libiji drugačne, pristojni izvedli evakuacije ljudi.
V 7-milijonski Libiji, spomnimo, ni močne centralne vlade. Od leta 2011, ko je koalicija pod vodstvom Nata zrušila oblast Moamerja Gadafija, je država prežeta s konflikti. Na zahodu, v Tripoliju, ima sedež vlada narodne enotnosti, ki jo priznava mednarodno skupnost; vzhod, tudi mesto Derna, pa je pod nadzorom vlade v Tobruku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!