Trump dal zeleno luč za obsežno vojaško operacijo. Na otok več kot 2000 vojakov

Po poročanju ameriškega spletnega medija Axios je salvadorski predsednik Nayib Bukele v torek poklical ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi preveril, ali ima Washington kakršnekoli pomisleke glede obsežne vojaške operacije na Haitiju.

"Stori, kar moraš," naj bi mu po navedbah virov, seznanjenih z vsebino pogovora, odgovoril Trump. Ameriški predsednik je ob tem izrazil tudi sočutje zaradi štirih pripadnikov salvadorskih sil, ki so izginili med spopadi na Haitiju.

Operacijo so odobrile tudi haitijske oblasti, El Salvador pa je v državo že napotil več tisoč vojakov, katerih naloga je boj proti oboroženim kriminalnim združbam in iskanje pogrešanih pripadnikov mednarodne varnostne misije.

Po podatkih tiskovne agencije Reuters je bilo v sredo zvečer na Haitiju približno 2.000 salvadorskih vojakov. Dva vira, seznanjena z operacijo, sta navedla, da naj bi njihovo število za zdaj omejili na 2.500.

Štirje vojaki izginili po zasedi kriminalne tolpe

Povod za obsežno vojaško posredovanje je bilo izginotje štirih salvadorskih letalskih tehnikov, ki so sodelovali v mednarodni varnostni misiji pod okriljem Združenih narodov.

Pripadniki oborožene kriminalne združbe so 18. oktobra na obrobju haitijske prestolnice Port-au-Prince napadli njihovo oklepno vozilo. To je med napadom zagorelo, štirje Salvadorci pa so ga zapustili in izginili. Njihova usoda odtlej ni znana.

Bukele je po napadu napovedal vojaško operacijo za njihovo rešitev in kriminalnim združbam zagrozil z odločnim odgovorom.

Salvadorski predsednik je v četrtek na družbenem omrežju X poudaril, da njegovi vojaki na Haiti niso prišli zaradi zaslužka, ampak zaradi boja proti kriminalnim združbam.

Po navedbah Reutersa salvadorska vlada sama krije približno 90 odstotkov stroškov operacije.

Ameriški državni sekretar operaciji ni bil naklonjen

Bukele je že pred časom predlagal, da bi El Salvador prevzel vodilno vlogo pri vzpostavljanju varnosti na Haitiju in pri tem deloval kot nekakšen regionalni zaveznik Združenih držav.

Toda ameriški državni sekretar Marco Rubio po navedbah Axiosa takšni zamisli ni bil naklonjen, saj ni želel, da bi se Washington neposredno vpletel v operacijo.

Salvadorski predsednik naj bi ZDA zaprosil tudi za vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki in transportnimi letali, vendar je Washington prošnjo uradno zavrnil.

Po navedbah virov Axiosa bi lahko Kolumbija prevzela vlogo neuradnega posrednika pri zagotavljanju opreme, s čimer bi se ZDA izognile neposredni povezavi z operacijo.

Za zdaj sicer ni znano, kako dolgo bodo salvadorske sile ostale na Haitiju, kdo bo poveljeval vsem enotam in kakšna bodo njihova pooblastila.

Bukelejev boj proti tolpam tudi zunaj meja Salvadorja

Salvadorski predsednik Nayib Bukele je mednarodno prepoznavnost pridobil predvsem z ostrim obračunavanjem s kriminalnimi združbami v svoji državi.

Njegova vlada je v zadnjih letih izvedla množične aretacije domnevnih članov tolp, uvedla dolgotrajno izredno stanje in zgradila enega največjih zaporov v Latinski Ameriki.

Ukrepi so prispevali k občutnemu zmanjšanju števila umorov, hkrati pa so bili deležni številnih kritik organizacij za človekove pravice, ki opozarjajo na samovoljne aretacije, kršitve pravic zapornikov in pomanjkanje pravnih varovalk.

Operacija na Haitiju je zdaj prvi večji preizkus Bukelejevega pristopa zunaj meja Salvadorja.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da so razmere na Haitiju precej drugačne. Državne institucije so zaradi dolgotrajne politične in varnostne krize močno oslabljene, pravosodni sistem je ohromljen, kriminalne združbe pa v svoje vrste novačijo tudi številne mladoletnike.

Haiti že več let v primežu nasilja

Haiti se že več let spopada s hudo politično in varnostno krizo. Oborožene kriminalne združbe nadzorujejo velik del prestolnice Port-au-Prince in širijo svoj vpliv tudi na druga območja države.

Po podatkih, ki jih navaja Axios, je bilo letos v nasilju kriminalnih združb ubitih več kot 5.700 ljudi. Zaradi spopadov je moralo svoje domove zapustiti približno 1,5 milijona prebivalcev.

Država se spopada tudi s pomanjkanjem hrane, omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe in skoraj popolnim razpadom nekaterih javnih služb.

Na Haitiju sicer že deluje mednarodna misija za boj proti kriminalnim združbam, ki jo podpira Organizacija združenih narodov, vendar doslej ni dosegla bistvenega izboljšanja varnostnih razmer.

Dodatne salvadorske enote bi lahko pomenile pomembno okrepitev boja proti tolpam, a strokovnjaki opozarjajo, da obsežno vojaško posredovanje brez jasnega načrta in nadzora povečuje tudi tveganje za civilno prebivalstvo.

Zaradi nasilja je Haiti ponovno preložil tudi dolgo pričakovane volitve. Prvi krog predsedniških in parlamentarnih volitev je zdaj predviden za 18. julij 2027. Država ni izvedla volitev že od leta 2016, zadnji predsednik Jovenel Moïse pa je bil umorjen leta 2021.