Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić

Nekdanja predsednica Republike Srbske Biljana Plavšić, obsojena zaradi vojnih zločinov, je umrla v četrtek zjutraj v Beogradu v 96. letu starosti, poročajo tamkajšnji mediji.

Plavšić, sicer doktorica biologije, je bila med vojno v BiH podpredsednica Republike Srbske in tesna sodelavka takratnega vodje bosanskih Srbov in haaškega obsojenca Radovana Karadžića, ki ga je po koncu vojne novembra 1996 nasledila na položaju predsednika te entitete BiH.

Pred Mednarodnim sodiščem v Haagu je bila obtožena vojnih zločinov, genocida, zločinov proti človečnosti ter hudih kršitev vojnega prava in običajev bojevanja. Po sojenju in poravnavi s tožilstvom, na podlagi katere je bila umaknjena obtožba za genocid, je bila obsojena na 11 let zapora. Večji del zaporne kazni je prestala na Švedskem, nato pa so jo oktobra 2009 izpustili na prostost.

Od takrat je živela v Beogradu. S politiko se ni ukvarjala, bila pa je ločena in ni imela otrok.

Kot smo ob koncu leta 2025, ko je izšla knjiga Olivere Simić 'Madam vojna zločinka', že poročali na N1, Plavšić svojih dejanj nikoli ni iskreno obžalovala. Knjiga, osnovana na več kot sto intervjujih z njo v Beogradu, je razgalila, da je bilo njeno priznanje krivde v Haagu le taktična poteza za izogib obtožbi za genocid in dolgemu sojenju.

Vztrajno je zanikala osebno krivdo za zločine, odgovornost pripisovala Karadžiću in generalu Radku Mladiću. Trdila je namreč, da se je med vojno ukvarjala zgolj s humanitarnimi zadevami. Nekdanja biologinja, ki je med vojno etnično čiščenje celo utemeljevala kot "naraven proces", se za svoja dejanja ni nikoli iskreno pokesala. Zadnja leta je preživela v Beogradu, kjer je prejemala državno pokojnino in v delu javnosti ter političnih elit kljub pravnomočni obsodbi ohranila status narodne junakinje.

Biljana Plavšić je bila edina ženska, ki je bila na haaškem sodišču obsojena za vojne zločine. Po poročanju srbskih medijev jo bodo pokopali v Banjaluki. Plavšić je umrla dober mesec za tem, ko je v zaporu umrl Ratko Mladić, ki so ga v domovini pokopali z vojaškimi častmi.

Vodilni predstavniki Republike Srbske so v odzivih izpostavili njene zasluge pri nastanku te entitete BiH. Njen bivši predsednik Milorad Dodik in nekdanji tesen sodelavec pokojne je na omrežju X ocenil, da bi jo morali kot bivšo predsednico entitete pokopati z državnimi častmi. Meni namreč, da so ji to za vse, kar je naredila za entiteto, dolžni. Pred haaškim sodiščem pa je bila po njegovem "krivično kazensko preganjana".

Tudi sedanji predsednik entitete Siniša Karan je ocenil, da je bila ena ključnih osebnosti, ki so zaznamovale nastanek Republike Srbske in vzpostavitev njenih institucij. Podobno je menila srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović.

Bošnjaška organizacija BH UK Network, ki združuje diasporo v Združenem kraljestvu, pa je opozorila, da njena smrt ne sme izbrisati spomina na žrtve vojne v BiH niti zmanjšati odgovornosti za zločine, za katere je bila obsojena.