Italija je zaradi povečanega števila beguncev in migrantov razglasila izredne spremembe, Avstrija je znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo (in Madžarsko), slovenska policija v zadnjih mesecih zaznava večje število prihodov prebežnikov. V kakšnem položaju se je zaradi povečanih migracij znašla Slovenija? Kaj se dogaja na ravni Evropske unije in kakšne so morebitne rešitve?
Italijanska razglasitev izrednih razmer, katere razlog je znatno povečano število prihodov beguncev in migrantov, je odmevala tudi v Sloveniji. Prebežniki v Italijo namreč vstopajo tudi prek slovensko-italijanske meje, v zadnjih mesecih več kot prej, slovenske oblasti pa si nikakor ne želijo, da bi Italija – po zgledu Avstrije – ukrepala v smeri uvedbe kakršnegakoli nadzora na slovensko-italijanski meji. Prav v torek, ko je Italija razglasila izredne razmere, minister za promet in infrastrukturo Matteo Salvini pa je Ljubljani zažugal, da mejni nadzor ni izključen, če Slovenija ne bo sprejemala (vrnjenih) prebežnikov, je namreč Avstrija ponovno za obdobje šest mesecev podaljšala nadzor na meji s Slovenijo. Podaljšanje ukrepa je Ljubljana znova ostro kritizirala.
Italijanski minister za notranje zadeve Matteo Piantedosi je sicer na srečanju v Rimu slovenskemu ministru Boštjanu Poklukarju povedal, da Italija ukrep nadzora na meji razume kot “skrajni” in ga na meji s Slovenijo ne namerava uvajati, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Italija, ki jo od jeseni vodi (skrajno) desna vlada premierke Giorgie Meloni, se je za razglasitev izrednih razmer odločila po velikonočnem vikendu, ko je le v nekaj dneh na otok Lampedusa pripotovalo okoli 3.000 ljudi. Ukrep bo vladi v Rimu po prvih informacijah med drugim zagotovil bolj enostavne postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov pa tudi lažji izgon oseb, ki po zakonodaji do azila niso upravičene.
Za primerjavo: po podatkih italijanskih oblasti se je med 1. januarjem in 13. aprilom letos na italijanskih obalah izkrcalo 32.321 ljudi, kar je veliko več kot v istem obdobju lani in predlani, ko se je izkrcalo 8.432 oziroma 8.505 ljudi. Policija na območju Trsta je medtem v obdobju od januarja do marca zabeležila okoli 2.600 prebežnikov, ki so v Italijo vstopili iz Slovenije, kar je štirikrat več kot v istem obdobju lani.
Opozorila Italije, ki se spopada z večjim številom prihodov, niso zares novost, je za N1 poudarila Urša Regvar s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PiC) ter ocenila, da gre pri vzpostavitvi izrednih razmer za “nadaljevanje umetnega ustvarjanja panike, ki jo politika izkoristi za sprejem politik, problematičnih z vidika človekovih pravic”.
Razglasitev izrednih razmer prav tako ni presenetila Mihe Blažiča iz Ambasade Rog. “Take cikle smo že videli. Imamo obdobja, ko so meje zelo prepustne in ko je povečano število prehodov, temu sledi politična in moralna panika, ki je pospremljena z izrednimi ukrepi,” je komentiral. Po njegovem politični odzivi vselej ne odsevajo realnosti na terenu.
Kaj kažejo številke?
Večje število prebežnikov v Italijo, kot že rečeno, v zadnjem času prihaja tudi prek Slovenije. Po podatkih slovenske policije se je število nedovoljenih prehodov slovenske meje od začetka lanskega leta povečevalo – januarja lani so slovenski policisti zaznali 707 prihodov, njihovo število pa se je vztrajno povečevalo do oktobra, ko je bilo nedovoljenih prehodov največ, in sicer 6.040. Največ, 6.010 ljudi, ki so lani v Slovenijo vstopili na nedovoljen način, je bilo Afganistancev, v Slovenijo pa večinoma prispejo iz Hrvaške.
Podoben trend slovenska policija – navkljub zimi – opaža tudi v začetku letošnjega leta. Od začetka januarja do konca februarja je obravnavala 5.162 nedovoljenih vstopov v državo, kar je precej več kot v istem obdobju lani, ko jih je zabeležila 1.295. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka, Rusije in Kube, največ pa jih je, enako kot lani, v Slovenijo vstopilo iz Hrvaške. Število (nedovoljenih) migracij se je tako znova povečalo po koncu pandemije covida-19; na to, da več ljudi beži iz svojih domov, pa sta vplivala tudi vojna v Ukrajini in vrnitev talibanske oblasti v Afganistanu.
“Pritisk se je povečal. Razmere še niso dramatične, kot so bile v preteklosti, a kaže se konstantna rast. Računati moramo tudi na to, da je bila doslej zima, v naslednjih mesecih pa lahko pričakujemo še več prihodov,” je aktualno dogajanje, povezano z migracijami, ocenil nekdanji svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Ob tem je bil kritičen do oblikovanja politik na ravni Evropske unije; po njegovi oceni sistem ni prilagojen trenutnim razmeram.
“Žal v Evropski uniji ne zmoremo resne prenove azilne politike. Ne trdim, da koraki naprej niso storjeni, a končnih rešitev za izzive, ki so in še prihajajo, ni,” je komentiral za N1 in opozoril na dejavnike migracij, kot so podnebne spremembe, revščina in konflikti. “Če se želimo ustrezno odzivati, bomo kot Evropska unija morali imeti konsistentno, dolgoročno politiko. To je izrazito pomembno sploh za male države, kot je Slovenija, ki so zaradi manj sredstev in zmogljivosti še posebej pod pritiskom.”
Urša Regvar (PiC) je opozorila na pomanjkanje solidarnosti med državami EU. “Na primeru Italije (in Grčije) na ravni EU vidimo premalo solidarnosti. Države članice, prek katerih ljudje vstopajo na območje Unije, se spoprijemajo z neprimerno večjim številom prihodov kot druge. Druge države članice, tudi Slovenija, pa prek mehanizmov solidarnosti ne želijo prevzemati svojega dela odgovornosti za ljudi, ki prihajajo.”
Kako ukrepati – trilateralno sodelovanje?
“Slovenija je v zahtevni situaciji. Na eni strani iz Hrvaške prihajajo tako imenovani nezakoniti prebežniki, na drugi strani pa imamo državi, Avstrijo in Italijo, ki sta nadzor bodisi že uvedli bodisi z nadzorom grozita. To pomeni, da se pritisk morda lahko koncentrira tudi v Sloveniji,” je izpostavil Šefic. Po njegovih besedah je pred slovensko diplomacijo zahtevna naloga – zelo pomembno je namreč preprečiti uvedbo nadzora na meji z Italijo –, pristojni pa morajo prav tako zagotoviti, da bo pritisk migracij “obvladljiv”, kar da med drugim vključuje tudi pripravljenost na sprejem večjega števila prošenj za azil.
Na pritisk, pod katerim se je zaradi večjega števila tako imenovanih nezakonitih migracij znašla tudi Slovenija, po Šefičevem mnenju vpliva tudi vstop Hrvaške v schengen. Po njegovih besedah je varovanje (precej dolge) zunanje schengenske meje zahtevno, meja pa je še vedno prepustna, kar kažejo tudi prihodi več tisoč prebežnikov. “Prav tako ugotavljamo, da so se oblikovale nove migracijske poti: po cestah, kar pa je lažje nadzorovati.”
Medtem ko mešane slovensko-italijanske patrulje tako imenovane nezakonite migracije že preprečujejo na območju meje med Slovenijo in Italijo, pogovori o soočanju s tovrstnimi migracijami potekajo tudi na trilateralni ravni: med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ena od idej, o kateri naj bi se oblasti treh držav v tem obdobju pogovarjale, je, da bi Slovenija in Italija Hrvaški pomagali z varovanjem zunanje schengenske meje z oblikovanjem skupnih patrulj.
“Vsako sodelovanje je dobro, saj se potem sodeluje ne le denimo na meji, ampak se okrepi tudi sodelovanje pri odkrivanju kriminalnih skupin, ki se ukvarjajo z nezakonitimi migracijami,” je ocenil Šefic, a opozoril, da lahko tovrstno sodelovanje državi, zadolženi za varovanje zunanje schengenske meje, prinese “alibi”, saj ni več edina, ki varuje mejo. Med drugim je ob tem opozoril še na nedavno izjavo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je zatrdil, da zunanjo schengensko mejo varuje 6.700 hrvaških policistov, izjava pa – “zaskrbljujoče” – daje vtis, da ima Hrvaška problem nezakonitih migracij pod nazorom.
Po Šefičevih besedah bi si za zagotovitev čim višje stopnje varovanja morali prizadevati tudi prek Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex).
Skrbi tržaških nevladnikov
“Skrbi nas izredno stanje na humanitarnem področju, skrbi nas, da bodo stotinam ljudem kršene človekove pravice,” je za N1 komentiral Alessandro Papes iz tržaške izpostave mednarodne nevladne organizacije International Rescue Committee (IRC), kjer nudijo podporo, denimo pravno in humanitarno pomoč, beguncem in migrantom, ki v Trst pripotujejo po tako imenovani balkanski poti. V prvih treh mesecih letošnjega leta je tržaška ekipa IRC, ki je prisotna na osrednji železniški postaji v Trstu, obravnavala 2.085 ljudi, kar je štirikrat več kot v istem obdobju lani, ko so imeli 395 obravnav.
Poleg večjega števila prihodov iz Slovenije v Italijo v zadnjih mesecih v IRC opažajo tudi nekaj drugih sprememb. Od septembra lani zaznavajo občutno večje število prišlekov iz Afganistana (teh je 77 odstotkov), od nastopa italijanske vlade Giorgie Meloni pa je prav tako večje število odločb o izgonu iz Italije, ki jih vročijo prebežnikom, ki na italijansko-slovenski meji ne zaprosijo za zaščito, je povedal Papes.
IRC prav tako zagotavlja podporo velikemu številu mladoletnih prebežnikov brez spremljevalca (ti predstavljajo 16 odstotkov vseh prihodov). Ker manjka tudi prostora v sprejemnih centrih in za prevoze prebežnikov v druge predele Italije ni ustrezno poskrbljeno, IRC opozarja še, da morajo prebežniki spati na ulicah, kršena je njihova pravica do sprejema in drugih s tem povezanih pravic, kot je pravica do zdravstvene oskrbe.
Tako imenovana obratna balkanska pot in kršitve človekovih pravic
Ob tem, ko je italijanski minister Salvini in vodja koalicijske desne populistične stranke Liga Salvini v torek Sloveniji zažugal, da mora, če se želi izogniti uvedbi nadzoru na meji, začeti sprejemati prebežnike, nevladniki svarijo pred ponovno vzpostavitvijo tako imenovane obratne balkanske poti.
Število prebežnikov, ki jih je po podatkih slovenske policije Italija Sloveniji vrnila v prvih dveh mesecih letošnjega leta, je sicer precej majhno: 16.
“Če bi Italija prebežnike začela vračati, Slovenija pa ljudi sprejemati, nas je strah, da bi se znova odprla tako imenovana obratna balkanska pot, da bi bili ljudje spet verižno vrnjeni iz Slovenije v Hrvaško, iz Hrvaške pa v Bosno in Hercegovino ali Srbijo. Videli smo, da je to povzročilo hude kršitve človekovih pravic, da so bili ljudje čedalje bolj obupani, da so hodili po čedalje bolj nevarnih poteh, da so lahko prišli v EU,” je komentirala Urša Regvar in spomnila na nasilje hrvaške policije nad prebežniki.
O posledicah slovenske in evropske azilne politike in o načinih ravnanja s prebežniki smo na N1 že večkrat obširno pisali. O realnosti centra za tujce v Postojni, nepotrebnih smrtih, o grobovih prebežnikov na našem ozemlju, o načinih ravnanja z njimi …
Število tako imenovanih nezakonitih migracij se prav tako povečuje v času, ko v Slovenijo (in druge evropske države) še naprej prihajajo tudi begunci iz Ukrajine. Po podatkih Urada visokega komisarja ZN za begunce je bilo 2. aprila v Sloveniji za začasno zaščito registriranih več kot 8.000 beguncev iz Ukrajine, v drugih evropskih državah pa skupno več kot pet milijonov. Ob tem je Urša Regvar opozorila, da se je “na primeru Ukrajine pokazalo, da so države zmožne zagotoviti zaščito in podporne storitve za bistveno več ljudi, kakor trdijo”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje