Voditelji EU danes v Bruslju še o dolgoročnem proračunu in Bližnjem vzhodu

Potem ko so z razpravo o globalnih makroekonomskih neravnovesjih in njihovem vplivu na konkurenčnost evropskega gospodarstva predsedniki vlad in držav članic unije, med njimi premier Janez Janša, zaključili prvi dan zasedanja, bodo danes dopoldne vrh nadaljevali s pogovori o okviru za pogajanja o dolgoročnem proračunu EU (MFF) 2028-34.

Pogajalski okvir, ki ga je pretekli teden predstavilo ciprsko predsedstvo Sveta EU, predvideva sedemletni proračun v višini 1947,74 milijarde evrov. Od tega bi za nacionalno-regionalne reformne načrte, iz katerih bi članice med drugim prejemale sredstva za kohezijsko in kmetijsko politiko, namenili 863,96 milijarde evrov, za evropski sklad za konkurenčnost 392,64 milijarde evrov, za financiranje zunanjega delovanja EU pa 192,06 milijarde evrov.

V pogajanjih, ki jih želi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa zaključiti do konca leta, so se članice znova razdelile na tiste, ki želijo zadostna sredstva za kohezijo in kmetijstvo, in na neto vplačnice v proračun, ki želijo znižati obseg proračuna.

Eden od ciljev današnje razprave je sicer, da bi voditelji podali usmeritve za nadaljnjo razpravo o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna.

Vrh bodo zaključili z delovnim kosilom

Dvodnevni vrh bodo predsedniki vlad in držav članic zaključili z delovnim kosilom o dogajanju na Bližnjem vzhodu, potem ko sta Iran in ZDA v sredo podpisala dogovor o končanju vojne. Med drugim bodo govorili o tem, kako lahko unija prispeva k nadaljnji umiritvi razmer v regiji.

Voditelji, katerih stališča se precej razlikujejo, bodo razpravljali o različnih kriznih žariščih po regiji, od Libanona do Gaze in Zahodnega brega, pa tudi o odnosih z Izraelom.