Le dve leti po spremembi NPZ, za katero so si ravnatelji dolgo prizadevali, sistem znova pod vprašajem

Ko je ta teden Državni izpitni center (RIC) predstavil rezultate letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki ga pišejo tretje-, šesto- in devetošolci, je državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar presenetila z napovedjo, da razmišljajo o tem, da rezultati NPZ ne bi več šteli za vpis v srednje šole.

Nov sistem, po katerem se rezultat NPZ lahko upošteva pri vpisu in za katerega so si ravnatelji dolgo prizadevali, je v veljavi šele dve šolski leti.

Pred uvedbo devetletke na prelomu tisočletja so osmošolci vrsto let pisali t. i. eksterce (eksterno preverjanje znanja), ki so, poleg učnega uspeha, šteli za vpis v srednjo šolo. Eksterce je leta 2005 nadomestil NPZ, a njegovi rezultati se niso upoštevali pri vpisu – zadnjih skoraj 20 let so štele zgolj ocene obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu.

V lanskem šolskem letu (2024/25) so nato sistem spremenili. Glavni argument za to, da se rezultati NPZ ponovno upoštevajo pri vpisu, je, da ocene med šolami niso enako stroge in ima preveč učencev visoke ocene. NPZ naj bi bil objektivnejše merilo znanja, ki omogoča pravičnejšo primerjavo kandidatov iz različnih šol. Na drugi strani pa je bil glavni argument proti ta, da je NPZ, če šteje za vpis, stresen za že tako obremenjene devetošolce.

Devetošolci sicer v okviru NPZ pišejo tri teste – tretji predmet vsako leto določi minister – a se za vpis v srednjo šolo štejeta le dosežka preizkusa matematike in slovenščine. Seštevek zaključnih ocen vseh obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda osnovne šole predstavlja 60 odstotkov, NPZ iz matematike in slovenščine pa vsak po 20 odstotkov pri vpisu v srednje šole, na katere se želi vpisati več učencev, kot je prostih mest.

Ministrstvo napoveduje "poglobljeno strokovno razpravo" o vlogi NPZ

Nameravajo po dveh letih sistem znova spremeniti? "Moram vas spomniti, da v koalicijski pogodbi piše, da bo vloga NPZ in mature spremenjena," je ob razglasitvi rezultatov NPZ dejala Škrinjar in dodala, da je prvoten namen NPZ pokazati šoli in učencu, kje je s kakovostjo. "Razumem ravnatelje, ki so obupavali nad tem, ker nekateri učenci sploh niso prišli na NPZ. Razumem jih, ker razmišljajo o tem, kako pravzaprav se nič ne pripravljajo na NPZ in so potem rezultati slabi, čeprav vemo, da se šol ne sme po tem razvrščati. Kljub vsemu pa je treba vedeti, da je trajnostno znanje, ki se izkaže v NPZ, tudi če se otroci ne pripravljajo, bistveno," je povedala.

Po njenih besedah bi bilo treba ravnatelje in starše razbremeniti tega, kako so naši otroci uspešni. "Gre za to, da otrok mora to znanje odnesti s sabo v življenje, ne samo za ta test. Žal pa se dogaja tako pri maturi kot pri NPZ po zadnji spremembi, da se na to pripravljajo in s tem se izgublja določena ustvarjalnost in proces pouka. Zato bomo razmišljali, kako dati novo vlogo tako NPZ kot maturi."

V koalicijski pogodbi je sicer o načrtovanih spremembah napisano le "reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature", brez kakršnihkoli podrobnosti.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino odgovarjajo, da v tem mandatu načrtujejo "poglobljeno strokovno razpravo" o vlogi NPZ kot kriterija za vpis v srednje šole v primeru omejitve vpisa. "Morebitne spremembe bomo uvajali sistemsko in po poglobljeni analizi stanja, zato je preuranjeno govoriti o časovnici," so navedli na ministrstvu, ki ga vodi Borut Rončević.

Ravnatelji zadovoljni, ker NPZ šteje za vpis

Večina ravnateljev, tako v osnovnih kot v srednjih šolah, meni, da je bila sprememba pred dvema letoma dobrodošla.

Kot pravi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, so si za spremembo prizadevali več let. "Ker NPZ potencialno, ne nujno, šteje v izbirnem postopku, so ga tudi otroci začeli jemati resneje, rezultati pa so tako bolj relevantni," pravi, "že zato, ker praktično vsi otroci pridejo pisat NPZ."

Letos se je nacionalnega preverjanja v 3. in 6. razredu udeležilo nekaj več kot 95 odstotkov učencev, v 9. razredu pa je bila udeležba pri slovenščini in matematiki več kot 98-odstotna.

Kot poudarja predstavnica ravnateljev osnovnih in glasbenih šol ter šol s prilagojenim programom, so NPZ pomembna povratna informacija za samoevalvacijo dela šol, pa tudi učiteljev.

"Kadar prihaja do odstopanj, vedno ali sama pogledam ali pa pooblastim svoje namestnike, vodje oddelkov, da to natančno preučijo in prediskutirajo z vodji aktivov," pravi Mihelič. "In do odstopanj seveda prihaja. Včasih je kakšna generacija nekoliko slabša, včasih je kakšen učitelj bolj odsoten, včasih pa se kateri od učiteljev spomni kakšne nove metode učenja, ki jo je potem vredno implementirati, zato da vsi otroci pridobijo več znanja," opisuje Mihelič, sicer ravnateljica osnovne šole Danile Kumar.

Kot dodaja, je pogoj za take evalvacije to, da šolarji preizkuse resno vzamejo "in res odpišejo najbolje, kar znajo". Tudi na srednjih šolah pa po njenih besedah ugotavljajo, da se je precej spremenila struktura dijakov, odkar NPZ znova štejejo kot dodaten kriterij.

Njene besede potrjuje Alenka Budihna, ravnateljica Gimnazije Bežigrad, ki je ena najbolj zaželenih z najvišjo omejitvijo vpisa. Meni, da je bila sprememba pred dvema letoma koristna.

"Ker se NPZ upošteva, se na našo gimnazijo vpišejo tudi nekateri učenci, ki ne bi imeli dovolj točk, če bi se upoštevale le ocene. To je zagotovo dobro," pravi in dodaja, da se tako na njihovo šolo vpišejo otroci "z boljšo podlago" (znanja).

Poudarja, da NPZ zmanjša težo razlik med šolami, saj zgolj ocene niso primerljive, pa tudi izbirni postopek je tako bolj jasen. "NPZ je odraz odgovornosti šolskega sistema kot celote, ne le posamezne šole," še pravi in spomni na primer, ko so rezultati NPZ pri slovenščini slabi, večina učencev pa ima oceno 4 ali 5.

Tudi ona izpostavlja, da NPZ, ki šteje za vpis, daje tudi zunanji, primerljiv vpogled v znanje učencev, kar je povratna informacija za osnovne šole in jim pomaga izboljšati pouk.

Kaj pa meni o argumentu, da so šolarji zaradi NPZ pod stresom? "Testi vedno povzročajo stres, ampak ta ni samo negativen, je tudi pozitiven. Pozitiven stres mora biti, saj otroci tako spoznavajo svoje meje in rastejo," poudarja.

Predsednica združenja ravnateljev Mihelič dodaja, da so v zadnjem času konstruktivno sodelovali z ministrstvom in si želijo to ohraniti. "Verjamemo, da lahko zakonodajalec oziroma odločevalec in šolniki iz prakse samo s sodelovanjem najdemo najboljše skupne rešitve," je poudarila.