Donald Trump zatrjuje, da ZDA Iranu ne bodo izplačale 300 milijard dolarjev

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je danes zavrnil kritike nedavno doseženega sporazuma z Iranom, je na svojem družbenem omrežju Truth Social nadaljeval z obrambo sporazuma, ki ga poleg demokratov in Izraela kritizirajo tudi republikanci. Med drugim je zagotovil, da ZDA Iranu ne bodo plačale 300 milijard dolarjev.

"ZDA Iranu ne bodo izplačale 300 milijard dolarjev. To so lažne novice! Za ZDA to pomeni le uspeh, nižje cene nafte in zmago. Poglejte si borzo," je zapisal predsednik ZDA. Demokrate je pri tem znova označil za "butaste" in jih obtožil širjenja propagande.

Med kritiki v ZDA najbolj izstopa ravno omenjenih 300 milijard dolarjev, čeprav člani Trumpove vlade ponavljajo, da jih bodo plačale zalivske države.

Razlog za to je tudi, da je Trump redno kritiziral jedrski sporazum z Iranom, sklenjen leta 2015 v času nekdanjega predsednika Baracka Obame, češ da je vključeval "vreče denarja" za Iran. Del Obamovega sporazuma, od katerega je Trump leta 2018 enostransko odstopil, je bilo namreč tudi vračilo 1,7 milijarde dolarjev iranskih sredstev, ki so bila v ZDA zamrznjena še iz časa pred islamsko revolucijo leta 1979.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej je danes sporočil, da je odobril sporazum Irana z ZDA o koncu vojne na Bližnjem vzhodu, čeprav ima "drugačno mnenje", a podrobnosti ni navedel. Napovedal je, da se bodo prihodnja pogajanja z ZDA odvijala neposredno na štiri oči, a dodal, da to ne pomeni, da bo Teheran sprejel stališča Washingtona.

"Načeloma sem imel drugačno mnenje, vendar sem dal soglasje zaradi zaveze, ki mi jo je dal spoštovani (iranski) predsednik kot predsednik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, da bo zaščitil pravice iranskega naroda in uporniške fronte," je Hamenej poudaril v sporočilu, ki so ga prebrali na iranski televiziji.

Sam se od začetka konflikta, ki se je 28. februarja začel z napadi ZDA in Izraela na Iran ter v katerih je bil ubit njegov predhodnik in oče Ali Hamenej, še vedno ni pojavil v javnosti. To je bil njegov prvi odziv na sporazum med Iranom in ZDA o koncu vojne, ki sta ga v sredo podpisala ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian.

"Jasno je, da pogajanja, ki bodo v prihodnosti potekala na štiri oči, ne pomenijo sprejetja sovražnikovega stališča," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodal Hamenej.

Po njegovih navedbah je Trump "uporabil vse mogoče vzvode", da je "iz obupa" zagotovil sklenitev sporazuma in v govoru še poudaril, da je od Pezeškiana prejel zagotovila glede sporazuma, češ da ta ne bo sprejet, "če bo ameriška stran postavljala pretirane zahteve".

Tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki pluje pod francosko zastavo, je danes zapustil Perzijski zaliv in preplul Hormuško ožino, izhaja iz podatkov platforme za sledenje. Tanker Mraikh, ki je v lasti hčerinske družbe norveškega podjetja Knutsen OAS Shipping, je prvo tovrstno plovilo pod francosko zastavo, ki je preplulo ožino od začetka konflikta 28. februarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Prevažal je 76.535 ton utekočinjenega zemeljskega plina, ki ga je natovoril v Katarju in je bil namenjen v pristanišče Qasim v Pakistanu, izhaja iz podatkov platforme MarineTraffic, ki jo upravlja podatkovno podjetje Kpler in sledi tovornim ladjam.

Ladja se je začela premikati zgodaj zjutraj po lokalnem času, približno ob enakem času, ko je bila objavljena novica, da je ameriški predsednik podpisal memorandum, s katerim se je Teheran zavezal k takojšnjemu ponovnemu odprtju ožine.

Po podatkih Kplerja je od začetka konflikta zaliv s tovorom zapustilo le 15 ladij za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, vključno z Mraikhom. Vse so prevažale bodisi katarski utekočinjeni zemeljski plin bodisi utekočinjeni zemeljski plin iz Združenih arabskih emiratov.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je pripravljena pomagati opredeliti konkretne korake pri izvajanju sporazuma med Iranom in ZDA, je sporočil generalni direktor IAEA Rafael Grossi. V skladu z dogovorom naj bi namreč Iran med drugim pod nadzorom IAEA razredčil svoje zaloge obogatenega urana.

V skladu z osmo točko sporazuma med Iranom in ZDA, ki sta ga v sredo podpisala predsednika obeh držav, se je Teheran zavezal, da ne bo pridobil jedrskega orožja. Pristal je tudi na razredčenje svojih zalog obogatenega urana, pri čemer bo minimalna uporabljena metodologija razredčenje pod nadzorom IAEA. "To je zelo zapletena operacija in ni skrivnost, zato bomo morali biti zelo, zelo natančni," je pojasnil prvi mož IAEA.

Po njegovih besedah je izid odvisen od politične volje vpletenih strani. "Vse je mogoče, ko se obe strani odločita, da želita, da se nekaj stori," je dodal.

IAEA ocenjuje, da je imel Iran junija lani - v času 12-dnevne vojne z Izraelom in ZDA - 440 kilogramov urana, obogatenega na 60 odstotkov, kar je blizu ravni, potrebne za izdelavo jedrske bombe. Zatem so iranske oblasti prekinile sodelovanje z IAEA in njenim inšpektorjem prepovedale vstop v državo, ki ima skupno 22 jedrskih objektov.

V zadnjih mesecih je Teheran dovolil le en inšpekcijski pregled, in sicer v jedrski elektrarni Bušer. Svet guvernerjev IAEA je pred dobrim tednom dni sprejel resolucijo, ki od njega zahteva takojšnje razkritje informacij glede zalog urana in jedrskih objektov.

"Ti bedaki, ki mislijo, da nisem bil dovolj strog do Irana, medtem ko je borza pravkar dosegla REKORDNO VISOKO RAVEN, cene nafte pa padajo, so bodisi ljubosumni, slabi ljudje ali pa neumni," je na omrežju Truth Social zapisal predsednik ZDA Donald Trump.

Ameriški predsednik je bil že v sredo, na dan ko je z iranskim kolegom Masudom Pezeškianom podpisal dogovor, oster do kritikov dogovora, jih označil za neumne in opozoril, da bi podaljšanje vojne vodilo do večje svetovne gospodarske nestabilnosti, poroča bruseljski portal Politico.

"Ni niti ene države, ki je prišla k nam in rekla prosim, še naprej jih bombardirajte (...). To pravijo neumni ljudje," je dejal ob zaključku vrha skupine G7 v Franciji.

Izjave Trumpa sledijo številnim kritikam dogovora, ki so jih izrekli tudi nekateri republikanci.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je pozdravil sporazum o končanju vojne med ZDA in Iranom, ki sta ga v sredo podpisala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogovor je označil za zgodovinski dokument in sporočilo, da je mir mogoče doseči na podlagi vzajemnega spoštovanja. Ob tem je poudaril, da se Iran zavzema za mir, hkrati pa želi ohraniti svoje dostojanstvo, neodvisnost in regionalno sodelovanje.

Sporazum je poleg obeh predsednikov podpisal tudi pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki je posredoval v pogajanjih in potrdil, da je dogovor že stopil v veljavo.

Kaj sta pravzaprav v sredo podpisala ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian? Dogovor v 14 točkah predvideva ustavitev spopadov, ureja sprostitev pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, daje okvir iranskemu jedrskemu programu, predvideva umik ameriških sankcij in orisuje nadzor nad izvajanjem končnega dogovora.

Več v novici: Dogovor ZDA-Iran: kaj bo s Hormuško ožino, iranskim uranom in ameriškimi sankcijami?

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je opozoril, da bodo ZDA pripravljene, da ponovno začnejo vojaške akcije in uvedejo pomorsko blokado, če Iran ne bo izpolnil svojih obveznosti iz sporazuma.

"Predsednik je poudaril, da bomo pripravljeni ponovno ukrepati, če Iran v okviru časovnega okvira teh pogovorov ne bo storil tistega, kar je obljubil," je Hegseth dejal v Bruslju po srečanju z obrambnimi ministri Nata, poroča Al Džazira.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozdravil memorandum med ZDA in Iranom ter dejal, da podpira dogovor, ki ga je po njegovih besedah dosegel ameriški predsednik Donald Trump.

"Zelo pozdravljam dogovor. Mislim, da je predsednik Trump sklenil dober dogovor," je Rutte povedal novinarjem v Bruslju pred srečanjem obrambnih ministrov Nata.

Dodal je, da bo memorandum oslabil iranske jedrske zmogljivosti ter prispeval k ponovni vzpostavitvi svobode plovbe.

Rutte je še poudaril, da zagotavljanje svobode plovbe v Hormuški ožini ne spada neposredno v pristojnost Nata, vendar je organizacija pripravljena sodelovati, če bi bila k temu pozvana.