Predsednika ZDA in Irana podpisala začetni sporazum o končanju vojne

Po večerji v Versaillesu se je ameriški predsednik Donald Trump vrnil v Washington, kjer njegov mirovni načrt z Iranom sproža vse več kritik tako med republikanci kot demokrati.

Republikanski senator iz Louisiane Bill Cassidy, ki je na nedavnih volitvah izgubil senatorski sedež proti kandidatu s Trumpovo podporo, je dogovor označil za "največjo zunanjepolitično napako v zadnjih desetletjih".

Do predloga je bil kritičen tudi republikanski senator iz Teksasa Ted Cruz, ki velja za enega najostrejših kritikov Irana v ameriškem kongresu. Zmotil ga je predvsem načrtovani sklad v vrednosti 300 milijard dolarjev (približno 275 milijard evrov) za obnovo Irana. "Dajanje milijard dolarjev teokratskemu režimu, ki nam želi škodovati, ni dobra ideja. Menim, da predsednik žal prejema slabe nasvete," je Cruz povedal novinarjem.

Do načrta so kritični tudi demokrati. Senatorka iz New Hampshira Jeanne Shaheen je za BBC dejala, da gre za "zelo slab dogovor", saj ne naslavlja ključnih vprašanj, kot sta iranska podpora zavezniškim oboroženim skupinam v regiji, med njimi Hezbolahu, ter iranski raketni program. "Dogovor ne izpolnjuje nobenega od ciljev, ki jih je predsednik Trump predstavil ob začetku vojne," je ocenila.

V skladu s prvotnimi načrti naj bi dogovor danes ali v petek podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in ameriški podpredsednik JD Vance. Po navedbah Irana sedaj tovrstna uradna slovesnost ni več potrebna.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif je po drugi strani dejal, da se bo ta kljub temu v petek odvila v Švici, nakar se bodo začeli tehnični pogovori med stranema.

Kljub sporazumu pa vprašanje iranskega jedrskega programa ostaja odprto. Iran je sicer pristal na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, vendar pa je odprava sankcij vezana na končen dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega dogovor predvideva 60 dni časa.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država je posredovala pri pogajanjih med stranema, je zagotovil, da dogovor s tem stopa v veljavo. "Kot prvi korak bo islamska republika Iran takoj znova odprla Hormuško ožino, ZDA pa bodo takoj odpravile pomorsko blokado," je zapisal na omrežju X.

V skladu z dogovorom se tudi končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom.

Dogovor, ki sta ga podpisala predsednika, med drugim predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine, 300 milijard dolarjev (približno 275 milijard evrov) vreden načrt za "obnovo" Irana ter popolno odpravo "vseh vrst sankcij", ki so jih ZDA uvedle proti tej državi.

Da je iranski predsednik Masud Pezeškian v sredo prav tako podpisal dokument, so potrdili v Teheranu.

Predsednik iranskega parlamenta in ključni pogajalec Mohammad Bagher Ghalibaf je za državne medije dejal, da še vedno ne zaupa ZDA in da ima Iran "prst na sprožilcu".

"Če sovražnik ne razume jezika logike, se bomo znova vrnili k jeziku moči," je izjavil za državno televizijo Fars.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporazum podpisal v Franciji med srečanjem skupine G7, je povedal, da bo s tem preprečena "gospodarska katastrofa". Ob tem pa je posvaril, da bodo ZDA Iran "silovito bombardirale", če končni dogovor ne bo dosežen, poroča BBC.

Predsednika ZDA in Irana sta podpisala začetni mirovni sporazum z namenom končanja vojne, ki je stopil v veljavo takoj ob podpisu.