Volitve v Italiji: zmaga skrajne desnice, Bruselj upa na konstruktivnost

Svet 26. Sep 202200:07 > 20:3611 komentarjev
Giorgia Meloni
Foto: PROFIMEDIA

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Italiji je zmagal desni pol, v katerem so postfašistični Bratje Italije, desna Liga in desnosredinska stranka Naprej Italija. Največ glasov so, kot vse kaže, dobili Bratje Italije, njihova vodja Giorgia Meloni pa bi tako lahko postala nova premierka. Če se bo ta scenarij uresničil, bo Meloni prva ženska na čelu italijanske vlade in prva skrajno desna voditeljica od konca druge svetovne vojne. Medtem ko so zmagovalcem volitev že čestitali evropski voditelji desnice, Evropska komisija upa na konstruktivno sodelovanje z novo italijansko vlado.

V Italiji je okoli 50 milijonov volivcev v nedeljo izbiralo poslance obeh domov parlamenta, poslanske zbornice in senata. Volišča so bila odprta do 23. ure, uradni izidi bodo znani še danes.

Največ glasov v obeh domovih parlamenta je, kot vse kaže, prejela postfašistična stranka Bratje Italije, ki jo vodi Giorgia Meloni. Stranki se glede na trenutne izide obeta 26 odstotkov glasov podpore v spodnjem domu italijanskega parlamenta, kar je bistveno več kot pred štirimi leti, ko so Brate Italije podprli le štirje odstotki volilcev.

Preostali dve stranki v desnem taboru, Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija, naj bi osvojili manj, približno devet oziroma osem odstotkov podpore, a skupaj naj bi trojica strank imela večino tako v poslanski zbornici kot senatu.

Koordinator Naprej Italije Antonio Tajani je sicer dejal, da bo ime prihodnjega predsednika vlade znano po vrhu strank desnega tabora, končno besedo pa bo imel v skladu z ustavo italijanski predsednik Sergio Mattarella. Ob tem je poudaril, da njegova stranka nima predsodkov do Meloni, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Ob objavi rezultatov vzporednih volitev je Meloni zagotovila, da bo “vladala za vse”. “Italija je poslala jasno sporočilo v prid desni vladi, ki bi jo vodili Bratje Italije,” je po navedbah BBC dejala novinarjem. Če bo Meloni dejansko sestavila vlado, ne bo le prva ženska na čelu italijanske vlade, temveč tudi prva voditeljica skrajne desnice, ki bo v času po drugi svetovni vojni opravljala to funkcijo.

Meloni se je oglasila tudi na družbenem omrežju Facebook. “Danes smo ustvarili zgodovino. Zmaga je posvečena vsem borcem, menedžerjem, podpornikom in prav vsem, ki so v zadnjih letih prispevali k uresničitvi naših sanj. Vsem, ki so spontano in nesebično posodili srce in dušo. /…/ Ne bomo izdali vašega zaupanja,” je še sporočila.

Vodja Lige Salvini je sicer izrazil razočaranje nad izidom, ki ga je dosegla njegova stranka. Dejal je, da je gotovo naredil napake, a dodal, da ima zdaj pet let časa, da jih popravi. Najslabši rezultat doslej je dosegla tudi Naprej Italija, se je pa je v senat, iz katerega je bil zaradi pravnomočne obsodbe izključen, tik pred 86. rojstnim dnevom vrnil njen vodja Berlusconi.

Gibanje petih zvezd se je izognilo polomu

Bratom Italije po podpori sledi Demokratska stranka pod vodstvom Enrica Lette, ki se ji obeta okrog 19 odstotkov glasov. Poleg nje levi blok tvori še nekaj manjših strank in skupaj naj bi osvojile največ 26 odstotkov glasov.

“Demokratska stranka je druga najmočnejša politična sila ter največja v opoziciji, zato ima veliko odgovornost,” je v prvem odzivu na volilni izid dejala poslanka iz Demokratske stranke Debora Serracchiani. Letta, ki je bil v letih 2013 in 2014 italijanski premier, pa je sporočil, da bo odstopil s položaja in se na naslednjem kongresu ne bo potegoval za položaj generalnega sekretarja stranke. Izid volitev je označil za žalosten dan za Italijo in za Evropo. Dejal je, da je zdaj na mladi generaciji, da oblikuje močno opozicijo desni vladi.

Dosedanji zunanji minister Luigi Di Maio na volitvah ni bil uspešen. Pred nekaj meseci je izstopil iz Gibanja petih zvezd in ustanovil lastno stranko, a je ta ostala pod triodstotnim parlamentarnim pragom.

Enrico Letta
Enrico Letta (Guglielmo Mangiapane/REUTERS)

Na tretjem mestu po osvojenih glasovih je Gibanje petih zvezd Giuseppeja Conteja, ki naj bi ga podprlo okrog 15 odstotkov ljudi. Po poročanju tiskovne agencije AFP je Conte drugi zmagovalec nedeljskih volitev, saj so mu javnomnenjske raziskave napovedovale polom zaradi notranjih trenj v stranki. Gibanje petih zvezd je tudi osvojilo največ glasov na jugu Italije.

Conte je z rezultati Gibanja pet zvezd zadovoljen. Kot je dejal, so stranki napovedovali poraz, zdaj pa je tretja najmočnejša in s tem nosi veliko odgovornost. Komentiral je tudi zmago desnice. “Če so reforme, ki jih želi desna sredina izvesti v Italiji, take kot pri (madžarskem premierju Viktorju) Orbanu, bomo to pot onemogočili. Vendar priznavamo, da je Italija zrela demokracija. Državljani so se izrazili in nagradili Brate Italije. To moramo sprejeti, desnosredinska koalicija je legitimen kandidat za vodenje države,” je poudaril po poročanju Anse.

Izredno nizka volilna udeležba

Zapleten italijanski volilni sistem favorizira večje stranke oziroma zavezništva strank in je mešanica proporcionalnega in večinskega. Okoli dve tretjini mandatov je izbranih po proporcionalnem, tretjina pa po večinskem sistemu. Prvič doslej je bila sicer izenačena starost za volitve članov senata in poslanske zbornice. Člane obeh domov so tako lahko izbirali vsi, starejši od 18 let. Doslej so senatorje lahko volili le starejši od 25 let.

Giorgia Meloni
Yara Nardi/REUTERS

Volilna udeležba je bi bila nižja kot na volitvah leta 2018 – volitev se je udeležilo 64 odstotkov volilnih upravičencev, kar je devet odstotnih točk manj kot pred štirimi leti.

Da bo na volitvah slavila desnica, so napovedovale že analize javnega mnenja, medtem ko se levi sredini pred volitvami ni uspelo poenotiti.

45-letna Giorgia Meloni, ki je med drugim znana do svojih sovražnih stališč do prebežnikov in skupnosti LGBTIQ+, se v odnosu do zveze Nato in vprašanja vojne v Ukrajini razlikuje od svojih kolegov na desnem polu. Čeprav mnogi italijanski desni volilci denimo niso naklonjeni zahodnim sankcijam Rusiji, je Meloni podpornica zveze Nato in Ukrajine.

Meloni, ki se je v najstniških letih pridružila mladinskemu krilu italijanskega neofašističnega gibanja, je prav tako zagovornica nižjih davkov in ideje, da bi predsednika Italije volili neposredno. Vodja Bratov Italije sicer ne zagovarja več izstopa Italije iz območja evra kot v preteklosti, trdi pa, da mora Rim bolje zavarovati svoje nacionalne interese v okviru EU. Meloni, ki je kandidirala z geslom Bog, domovina, družina, pravi, da je za njeno stranko fašizem preteklost, in se predstavlja kot konservativka.

Za sedež v senatu se je znova potegovala pripadnica slovenske manjšine Tatjana Rojc, ki je bila nosilka liste Demokratske stranke v Furlaniji – Julijski krajini. Kot vse kaže, ji je vnovičen preboj v senat uspel.

Kdaj bo Italija predvidoma dobila novo vlado?

Novi italijanski parlament, v katerem je za tretjino manj poslancev kot v prejšnjem, naj bi se prvič sestal 13. oktobra. Skrajni datum za ustanovno sejo parlamenta je sicer 15. oktober, saj ustava zapoveduje, da se morata oba domova sestati najkasneje 20 dni po volitvah. Sledilo bo oblikovanje poslanskih skupin in nato volitve predsednikov poslanske zbornice in senata.

Šele za tem bo predsednik države Sergio Mattarella začel posvetovanja o oblikovanju vlade. Posvetoval se bo s predsednikoma obeh domov parlamenta ter predstavniki političnih strank. Glede na to, da je bila zmaga desnice in v njenem okviru Bratov Italije jasna, posvetovanja verjetno ne bodo trajala zelo dolgo, predvidoma dva dni.

Sergio Mattarella
Italian Presidency/Paolo Giandotti/REUTERS

Ker bo Giorgia Meloni vodja največje parlamentarne stranke, z zaveznicama pa bo imela v parlamentu absolutno večino, lahko računa na to, da ji bo predsednik dal mandat za sestavo nove italijanske vlade. Šele nato bo lahko začela posvetovanja o oblikovanju ministrske ekipe in ko bodo uspešno končana, se bo vrnila k predsedniku Mattarelli za dokončno imenovanje.

Nova vlada bo nato še isti ali naslednji dan prisegla pred predsednikom, sledila bo predaja poslov v palači Chigi in na ministrstvih.  Celoten proces lahko traja od slabega meseca do treh mesecev. Tako je Silvio Berlusconi leta 2008 za oblikovanje vlade potreboval 24 dni, Giuseppe Conte leta 2018 pa kar 89 dni.

Evropska desnica čestita Bratom Italije

Medtem ko mnoge po zmagi Meloni skrbi prihodnost Italije, evropska desnica že čestita Giorgii Meloni. Na Twitterju je njej, Salviniju in Berlusconiju za zmago že čestital tudi predsednik SDS Janez Janša. “V Italiji je demokratična desnica včeraj dobila večino v obeh domovih parlamenta. Dolžnost slovenske vlade je, da nadgradi dobre odnose z našo največjo sosedo. Brez ideoloških blodenj,” je zapisal.

Poslanec SDS Branko Grims pa je ocenil, da je v Italiji prišlo “silovite zmage” desnice. “Zmagal je razum, razvojno naravnana Evropa in samo upam, da bo to zgled za celotno Evropo, ker je to prava pot naprej”, je dejal in čestital vsem vodjem desnih strank, tudi vodji postfašističnih Bratov Italije Giorgi Meloni. Grims je zavrnil kritike, da Bratje Italije zagovarjajo fašistične vrednote. “Levičarji vsakič, ko izgubijo, nasprotnika označijo za fašiste ali rasiste,” je dejal. Glede morebitne spremembe položaja Slovencev v Italiji zaradi nove desne italijanske vlade pa je menil, da je treba od slovenske vlade zahtevati, da ustvari prijateljske stike in odnose z Italijo, saj bi to omogočilo rešitev morebitnih problemov.

Poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je skupaj z Janšo marca obiskal Kijev, pa je tvitnil: “Čestitke Giorgia Meloni.”

“Praznujemo z Italijo,” je na Tvitterju zapisala poslanka nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Beatrix von Storch in dodala: “Švedska na severu, Italija na jugu, leve vlade so včerajšnja novica.”

Zadovoljni so tudi v francoskem skrajno desnem Nacionalnem zboru, ki ga vodi Marine Le Pen. Evropski poslanec te stranke Jordan Bardella je zapisal, da so Italijani dali “lekcijo iz ponižnosti” predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Ta je namreč prejšnji teden dejala, da ima EU orodja, ki jih lahko uporabi, če Italija ne bo upoštevala evropskih načel.

“Nobena grožnja ne more ustaviti demokracije,” je zapisal Bardella in dodal, da evropski narodi dvigajo glave ter jemljejo usodo v svoje roke.

Evropska desnica
Marine le Pen/TWITTER

Tudi v španski skrajno desni stranki Vox so pozdravili uspeh Giorgie Meloni. “Danes milijoni Evropejcev svoje upe polagajo v Italijo. Giorgia Meloni je pokazala pot v ponosno, svobodno Evropo suverenih narodov,” je zapisal vodja stranke Santiago Abascal.

Odzval se je tudi madžarski premier Viktor Orban. “Bravo Giorgia! Več kot zaslužena zmaga,” je zapisal na svoji strani na Facebooku in zraven objavil fotografijo sebe z voditeljico Bratov Italije.

V Bruslju upajo na konstruktivno sodelovanje

Veliko bolj kritičen pa je bil španski minister za zunanje zadeve Jose Manuel Albares. “Živimo v negotovih časih in v takšnih časih populistična gibanja vedno rastejo. A to se vedno konča enako – kot katastrofa, saj ponujajo le preproste kratkoročne odgovore na vprašanja, ki so zelo kompleksna,” je komentiral po navedbah BBC.

Slovenski presednik vlade Robert Golob je danes izrazil pričakovanje, da bo dialog z Italijo tudi po oblikovanju nove vlade v Rimu tako kot doslej potekal še naprej popolnoma normalno. Čestital je vsem zmagovalcem volitev. Izpostavil je, da se je treba zavedati, da živimo v Evropski uniji, ki je zveza enakopravnih držav, v katerih se politika menja, tako kot se menja tudi v Sloveniji.

“Prepričan sem, da samo menjava usmeritve neke vlade znotraj EU ne more biti na noben način nekaj, kar bi nas moralo resno skrbeti, zato ker EU temelji na istih vrednotah, to so vrednote postvojne ureditve, v katerih ni prostora za fašizem,” je pojasnil. Zato se ne želi obremenjevat z napovedmi. Raje verjame, da so italijanski volivci in volivke “izbrali zase najboljšo vlado”, in jim je pri tem zaželel vso srečo.

Robert Golob
PROFIMEDIA

Ministrstvo za zunanje zadeve pa je v odzivu sporočilo, da si bo še naprej prizadevalo za krepitev dvostranskih odnosov med Slovenijo in Italijo ter sodelovanja, tako v okviru evroatlantskih integracij kot mednarodnih forumov. “Slovenija in Italija sta sosednji, prijateljski državi, med katerima poteka intenzivno in vsestransko sodelovanje ter reden in konstruktiven dialog na številnih področjih in na vseh ravneh,” so sporočili z ministrstva in dodali, da državi povezuje skrb za skupno soseščino in prizadevanja za iskanje skupnih rešitev pri soočanju z aktualnimi globalnimi izzivi.

V luči tega si bo zunanje ministrstvo še naprej prizadevalo za krepitev odnosov in sodelovanja. “Slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska narodna skupnost v Sloveniji ostajata pomemben vezni člen v odnosih med državama. Slovenija in Italija sta dosegli velik napredek pri uresničevanju pravic in razvoju narodnih skupnosti, ki lahko služi kot vzor manjšinskemu varstvu v širši Evropi,” so še dodali. Hkrati so izrazili tudi zadovoljstvo, da je bila na letošnjih volitvah ponovno izvoljena predstavnica slovenske narodne skupnosti, dosedanja senatorka Rojc.

“Evropska komisija in predsednica komisije Ursula von der Leyen sodelujeta z vlado, ki nastane po volitvah v državah članicah. Tudi tokrat ne bo drugače. Upamo, da bomo konstruktivno sodelovali z novimi italijanskimi oblastmi,” je Mamer odgovoril na vprašanje, ali je Evropska komisija pripravljena sodelovati z vlado pod vodstvom stranke, ki velja za skrajno desno.

Nemška vlada je izrazila pričakovanje, da bo Italija tudi z novo vlado še naprej ostala naklonjena Evropi. “Seveda moramo še počakati na končne uradne izide, a bi kancler v tem trenutku rekel, da je Italija Evropi zelo prijazna država, v kateri živijo državljani, ki so Evropi zelo prijazni, in pričakujemo, da se to ne bo spremenilo,” je novinarjem povedal namestnik tiskovnega predstavnika nemškega kanclerja Wolfgang Büchner. Tiskovni predstavnik ministrstva za finance pa je dodal, da Berlin pričakuje, da bo nova italijanska vlada še naprej spoštovala pakt stabilnosti, ki določa fiskalna pravila za evroobmočje, poroča AFP.

Francoska premierka Elisabeth Borne je opozorila, da bo Pariz skupaj s predsednico Evropske komisije pozoren na spoštovanje pravice do umetne prekinitve nosečnosti in drugih človekovih pravic v Italiji. Pozorni bomo, “da bodo vsi spoštovali te vrednote človekovih pravic, medsebojno spoštovanje, predvsem pa pravico do splava”, je dejala za televizijo BFM. Ni pa želela komentirati rezultata volitev. Meloni je namreč napovedala ohranitev zakona o splavu, a med aktivistkami povzročila razburjenje zaradi izjave, da “želi tistim, ki mislijo, da je splav njihova edina možnost, dati možnost za drugačno izbiro”. Med manjšinami medtem vzbuja skrb napoved njene stranke o obrambi in promociji judovsko-krščanskih korenin Evrope.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar