V uredništvu smo prejeli vprašanje bralke, ki sprašuje, ali dimnikarji lahko s koledarji zbirajo prostovoljne prispevke? Kaj pravijo pristojne institucije?
Koledarji so eno najpogostejših daril, ki jih podjetja ali posamezniki podarjajo v poslovne ali promocijske namene. Pred novoletnimi prazniki pa je marsikje pri nas navada, da na vrata potrkajo ali pozvonijo predstavniki lokalnega gasilskega društva, zaželijo vse dobro v novem letu in poklonijo koledar ter ta način tudi zbirajo prostovoljne prispevke.
Ponekod pa koledarje delijo tudi dimnikarji, pri čemer nekateri bolj ali manj neposredno namignejo, da hkrati zbirajo tudi prostovoljna sredstva. Prav to pa se nekaterim zdi sporno. V zvezi s tem smo v uredništvo N1 prejeli vprašanje bralke, ki jo je zanimalo, ali dimnikarji sploh smejo zbirati prostovoljna sredstva in če, ali jih lahko na tak način. Bralka je poudarjala, da gre pri dimnikarjih – za razliko od gasilcev – za pridobitno dejavnost. “Kot bi koledarje v zameno za prispevek delili vodovodarji ali električarji,” je zapisala.
Izkazalo se je, da je vprašanje precej kompleksno, zato smo odgovore iskali pri več institucijah – sekciji dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici (OZS), Finančni upravi (FURS) in tržni inšpekciji.
Je deljenje dimnikarskih koledarjev šega ali ne?
Brskanje po spletu je pokazalo, da bralka ni edina, ki je postavila to vprašanje. Obstaja kar nekaj forumov, kjer uporabniki sprašujejo in odgovarjajo nanj. Pri tem pa so razdeljeni na več taborov. Eni v tem, da dimnikarji delijo koledarje, ne vidijo nič slabega, saj naj bi šlo za šego, drugi trdijo, da je to novejši izmislek.
Da je deljenje dimnikarskih koledarjev pred novim letom bila ali pa je še šega vsaj v nekaterih krajih v Sloveniji, omenja nekaj virov, ki smo jih našli na spletu. Tako o tem piše etnolog Janez Bogataj v knjigi Kultura poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, pa tudi knjiga Marije Klobčar Kamničani med izročilom in sodobnostjo. Na podlagi člankov, ki smo jih našli, pa naj bi to bila navada tudi v Prekmurju. Iz razprav na forumih pa je razvidno še, da naj bi to bila bolj pogosta navada v vaških okoljih ali v manjših mestih, v večjih mestih pa manj pogosta.
Je dimnikarjem dovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov?
Še bolj razdeljeni so uporabniki spleta pri vprašanju prostovoljnih prispevkov, ki jih dimnikarji zbirajo na ta način. Eni priznavajo, da nimajo težav s tem, da sežejo v žep in podarijo nekaj malega denarja, drugi menijo, da gre za goljufijo, saj dimnikarji prostovoljnih prispevkov sploh ne bi smeli zbirati, ali pa bi morali za denar, ki ga dobijo za koledarje, izstavljati račun ali vsaj potrdilo, ter odvajati davke. Tretji menijo, da bi morali takšno početje prijaviti tržni inšpekciji ali davčni upravi. Kako je s tem?
Zbiranje prostovoljnih prispevkov ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki pravi, da lahko prostovoljne prispevke zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe. Te morajo za to pridobiti dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče. Dovoljenje pa upravna enota izda, če prosilec za dovoljenje zaprosi, če zbira prispevke, ker je utrpel veliko premoženjsko škodo zaradi elementarne ali druge nesreče, ali pa če bo prispevke uporabil v humanitarne ali splošno koristne namene. Glede na določila zakona bi lahko sklepali, da dimnikarji, ki veljajo za pridobitno dejavnost, prostovoljnih prispevkov ne bi smeli zbirati. Povprašali pa smo tudi pristojne institucije.
Dimnikarska sekcija: “S tem se ne ukvarjamo”
Ko smo o tem povprašali sekcijo dimnikarjev na OZS, smo od njih prejeli le odgovor, da sekcija “ne organizira ali sodeluje pri nobenem morebitnem zbiranju prostovoljnih prispevkov”. Kot je za N1 povedal predsednik sekcije Simon Dovrtel, je naloga sekcije predvsem svetovanje dimnikarjem o strokovnih in organizacijskih vprašanjih, deljenje koledarjev in zbiranje prostovoljnih sredstev pa je “stvar posameznega poslovnega subjekta, s katero sekcija nima nič in se s tem ne ukvarja”.
Tržna inšpekcija: “Obrnite se na Finančno upravo”
Na tržno inšpekcijo smo naslovili več vprašanj, a so nam odgovorili, da je za nadzor nad prostovoljnimi prispevki odgovorna Finančna uprava. “Glede prostovoljnih prispevkov za koledarje dimnikarjev pa nismo prejeli nobene prijave,” so nam še sporočili.
Finančna uprava: “Račun za prispevke za koledar ni potreben, vendar …”
“Prostovoljni prispevki, ki niso plačilo za opravljeno dobavo blaga in storitev, niso predmet DDV in zanje ni treba izstaviti računa. Tako tudi pri koledarjih dimnikarjev lahko gre za prostovoljne prispevke (donacije), vendar le pod pogojem, da cena ni vnaprej določena oziroma ne obstaja neka priporočena cena ali cenik, na podlagi katere bi dimnikarji zaračunali dobavo koledarja, ” odgovarjajo na FURS.
Dimnikarji torej ne morejo postaviti ali zahtevati neke minimalne ali maksimalne vsote za koledar, ker to potem ne bi bil več prostovoljni prispevek. Prejemnik koledarja se namreč lahko tudi odloči, da za koledar ne bo prispeval nič. Znesek tako prejetih prostovoljnih prispevkov pa “predstavlja prihodke, ki povečujejo davčno osnovo davka od dohodkov pravnih oseb ali (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti,” pojasnjujejo na FURS. To pa pomeni, da mora dimnikar tako zbrana sredstva nakazati na račun svojega podjetja in ob tem navesti, da gre za prostovoljne prispevke.
Če pa dimnikarji koledar izročijo samo tistim, ki dajo denar, pa se to šteje kot plačilo. V tem primeru morajo dimnikarji izdati račun, in ga, če je plačan z gotovino, tudi davčno potrditi. In če je dimnikar zavezanec za DDV, ga mora obračunati in tudi plačati. Vsaj načelno, kajti “dimnikarju, zavezancu za plačilo DDV, od brezplačno danega koledarja, katerega vrednost ne presega 20 evrov, in če se ti koledarji dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam, DDV ni treba obračunati,” pojasnjujejo na FURS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje