Nekdanji premier Boris Johnson je te dni znova v osredju političnega dogajanja na Otoku. Na zaslišanju pred parlamentarnim odborom, ki so ga prenašali tudi po televiziji, se je Johnson branil obtožb, da je – glede spornih zabav oziroma druženj na Downing Streetu 10 v času epidemije covida-19 – načrtno zavajal spodnji dom britanskega parlamenta. Če bo pristojni odbor ugotovil Johnsonovo krivdo, ga lahko čakajo sankcije. Katere? Kakšen učinek bi lahko imele?
Nekdanji britanski premier Boris Johnson, ki trenutno kot poslanec spodnjega doma britanskega parlamenta zastopa volilno enoto Zahodni London, je bil zaslišan na seji parlamentarnega odbora, ki bdi nad delovanjem vlade in internimi zadevami parlamenta. Na seji odbora se je zagovarjal zaradi obtožb, da je namerno zavajal britanske poslance, ko je trdil, da zabave oziroma druženja na Downing Streetu 10 v času pandemije niso kršili pravil, ki so veljala za omejevanje širjenja covida-19.
Ali je Johnson decembra leta 2021 poslance glede spornih zabav oziroma druženj zavajal namerno ali ne, je vprašanje brez enotnega odgovora. Je pa dejstvo, da je policija v t. i. aferi Partygate – sporni dogodki so se zvrstili v letih 2020 in 2021– izdala več kot sto glob, pri čemer je kaznovala tudi Borisa Johnsona, ki se je, kot je razvidno tudi s fotografij, spornih druženj udeleževal.
Johnson je, spomnimo, po izbruhu afere odstopil, na položaju pa sta ga zasledila kolega iz konservativne stranke Lizz Truss in kasneje Rishi Sunak, aktualni britanski premier.
Urednik CNN Luke McGee je zaslišanje Johnsona pred parlamentarnim odborom označil za morebiten “začetek konca politične kariere Borisa Johnsona”, ki je, kot je spomnil, na volitvah leta 2019 konservativce popeljal do zmage z največjo podporo po obdobju znane britanske premierke Margaret Thatcher.
Nekdanji britanski premier, ki je pričal pod prisego, ne nasprotuje navedbam, da je parlamentarce zavajal, a, kot je poudaril, tega ni počel načrtno. “Opravičujem se, da sem nenamerno zavajal spodnji dom parlamenta. A trditi, da sem to počel brezglavo ali namerno, je povsem neresnično, kot to kažejo dokazi,” je dejal. Poudaril je, da je bil njegov odnos s spodnjim domom parlamenta vselej “transparenten”, ob očitkih, da se pred izrečenimi besedami glede spornih druženj ni ustrezno posvetoval, pa je po navedbah BBC postal “vidno jezen”.
Sporni dogodki na Downing Streetu, tudi rojstnodnevna zabava, zaradi katere je bil oglobljen, so bili po njegovem nujni z vidika delovnih procesov, še poroča omenjeni britanski medij.
O Johnsonovi usodi bo odločal parlamentarni odbor
Sedemčlanski parlamentarni odbor, ki mu predseduje laburistka Harriet Harman, zbira “pisne dokaze”, navaja tiskovna agencija Reuters. To so dnevniki, e-poštna sporočila, fotografije, dokumenti in sporočila, poslana prek telefona. Po koncu zaslišanj – poleg Johnsona bodo pred odborom zaslišane tudi druge priče – bo odbor sprejel poročilo, ki ga bo predložil parlamentu.
Če bodo člani odbora na podlagi zbranih pričevanj in dokazov ocenili, da je Johnson poslance zavajal namerno in je torej kriv “zaničevanja parlamenta”, lahko predlagajo sankcije. Če, denimo, obor oceni, da “le” (pisno ali ustno) opravičilo ne bo zadosti, Johnsonu lahko grozi krajša oziroma daljša suspenzija ali pa celo izključitev iz parlamenta.
Že suspenz, daljši od desetih dni, bi lahko prinesel kar nekaj neprijetnosti. Kot navaja Reuters, bi bila v tem primeru sprožena peticija za njegov odpoklic, in če bi jo podpisalo več kot 10 odstotkov volilcev volilne enote, kjer je bil izvoljen, bi to pomenilo nove volitve za Johnsonov parlamentarni sedež.
Kaj bo prinesla “sodba”?
Odločitev parlamentarnega odbora o Johnsonovi krivdi bo v vsakem primeru imela posledice za nadaljnji potek njegove politične kariere. Reuters navaja, da bi v primeru ugotovitve, da je parlament zavajal namerno, Johnson svojo konservativno stranko in britansko javnost težje prepričal, da mu v prihodnje zaupata še en mandat na čelu britanske vlade – ob predpostavki, da bi se odločil znova kandidirati.
Če pa bo odbor odločil, da Johnson ni zagrešil dejanj, ki mu jih očitajo, pa bo to zanj predstavljalo politični kapital, ki ga bo lahko unovčil bodisi kot poslanec bodisi kot morebitni kandidat za britanskega premierja. Johnson ima, tako Luke McGee, še vedno zvesto skupino podpornikov v konservativni stranki, ki željno pričakujejo njegovo vrnitev v ospredje in ki bi lahko z uporniškim vedenjem škodovali aktualnemu premierju Sunaku. Ta se, odkar je jeseni prevzel vodenje britanske vlade, pogosto predstavlja kot Johnsonov antipod.
Še eden od scenarijev, ki jih omenja McGee, pa je tudi Johnsonovo “tiho izginotje”. Johnsona, menda pripovedujejo britanski poslanci, naj bi bolj kot karkoli drugega zanimal denar. Odkar ni več premier, je namreč zaslužil “velike vsote” z nastopanjem (govori), v prihodnje pa bi lahko služil tudi s pisanjem knjig.
Spodnji dom britanskega parlamenta je v sredo z 515 glasovi za in 29 proti potrdil ključen del dogovora o trgovini s Severno Irsko, ki poslancem v severnoirskem parlamentu daje pravico veta na uveljavljanje pravil Evropske unije v tem delu Združenega kraljestva. Proti so glasovali severnoirski unionisti in pa tudi nekaj torijcev – med njimi Liz Truss in Boris Johnson. (STA)
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!