Pozivi Zahodu, naj Črno morje postane “morje Nata”

Svet 13. Apr 202309:05 > 18:54 7 komentarjev
Črno morje
PROFIMEDIA

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je pozval, naj se v tujini zasežena sredstva ruske centralne banke namenijo obnovi Ukrajine. Da je pomoč Ukrajini "skupni podvig", je v Washingtonu ob tem poudarila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Zahod pozval k oblikovanju strategije za Črno morje, ki naj postane "morje Nata". Na konferenci o varnosti v Črnem morju, ki poteka v Bukarešti, se je zavzel tudi za hitro vključitev Ukrajine v zavezništvo. Konferenca poteka ob obletnici potopitve vodilne ruske vojaške ladje Moskva v Črnem morju.

Udeležence srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu je v sredo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v videonagovoru pozval, naj se zasežena sredstva ruske centralne banke v tujini namenijo obnovi Ukrajine. Po ocenah IMF potrebe Ukrajine za obnovo in okrevanje znašajo 411 milijard ameriških dolarjev.

Samo za kritične in prednostne naložbe v obnovo in okrevanje bi Ukrajina letos potrebovala 14 milijard dolarjev (12,7 milijarde evrov), je ocenil IMF, ki je Kijevu v začetku aprila nakazal prvo tranšo novega štiriletnega posojilnega programa v vrednosti 15,6 milijarde dolarjev. Da je pomoč Ukrajini “skupni podvig”, je v Washingtonu poudarila ameriška finančna ministrica Janet Yellen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zelenski je prek video povezave zbranim sporočil, da “Rusija mora čutiti polno ceno za svojo agresijo” in znova pozval k namembi zamrznjenih ruskih sredstev za obnovo Ukrajine. Moskva je v primeru takšne porabe njenih sredstev že napovedala protiukrepe, hkrati pa se pojavljajo pravna in praktična vprašanja v zvezi z morebitno izpolnitvijo te želje Zelenskega, pojasnjuje dpa.

Leta 2022 je bil ukrajinski proračun podprt z več kot 35 milijardami evrov iz tujine. Za tekoče leto Kijev upa na podobno visok znesek financiranja iz tujine, kar bi pomenilo, da se približno polovica ukrajinskega proračuna financira iz tujih sredstev.

Volodimir Zelenski
Aleksandra Szmigiel/REUTERS

Nemška vlada je danes Poljski odobrila dobavo bojnih letal sovjetske izdelave MiG-29 Ukrajini. Gre za letala iz nekdanjih zalog narodne ljudske armade Nemške demokratične republike, ki jih je Berlin leta 2002 prodal Varšavi. Varšava je Kijevu sicer že predala osem lovcev MiG-29, vendar si sedaj želi dobaviti tudi tiste, ki jih je prejela od Berlina. Nemčija je Poljski leta 2002 namreč predala 23 bojnih letal MiG-29 iz nekdanjih zalog narodne ljudske armade Nemške demokratične republike. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je odločitev vlade že pozdravil. “To dokazuje, da se je na Nemčijo mogoče zanesti,” je dodal.

Letalo MiG-29
PROFIMEDIA

“Zahod ni imel konsistentne črnomorske strategije”

“Čas je, da oblikujemo celovito varnostno mrežo za vse narode v regiji, ki se počutijo ogrožene,” je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba prek video povezave na konferenci o varnosti v Črnem morju. Pri tem je spomnil na vojno med Rusijo in Gruzijo leta 2008. “Čas je, da Črno morje spremenimo v to, kar je postalo Baltsko morje: Natovo morje,” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Konferenca o varnosti v Črnem morju poteka ob prvi obletnici potopitve ladje Moskva, paradne ladje ruske črnomorske flote. Ladja je potonila 14. aprila lani, potem ko je po navedbah Kremlja prišlo do eksplozije na krovu. Ukrajina je nasprotno zatrdila, da so njene sile plovilo zadele z raketami.

“Žal moram to reči, a Zahod ni imel konsistentne črnomorske strategije, Rusija pa jo je vedno imela: agresivno, revanšistično in barbarsko,” je še dejal Kuleba. Ukrajina želi, da bi “miroljubne države, ki spoštujejo zakon”, ponovno lahko uporabljale “skupno morje za trgovanje, potovanje in svobodno življenje brez strahu pred ruskimi vojaškimi ladjami”.

Konference se je skupaj z romunskim in moldavskim kolegom udeležil tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Dvodnevne konference, ki poteka na pobudo Kijeva, se udeležujejo odločevalci, uradniki in strokovnjaki iz držav, ki mejijo na Črno morje, da bi razpravljali o varnosti po ruski invaziji na Ukrajino, poroča AFP.

Kuleba se je v svojem nastopu zavzel tudi za hiter sprejem Ukrajine v zvezo Nato. “Prihajajoči vrh Nata v Vilniusu je pravi čas, da popravimo pretekle napake in naredimo odločne korake proti članstvu Ukrajine v Natu,” je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Od držav ob Črnem morju so Romunija, Bolgarija in Turčija že članice zveze Nato, katere voditelji se bodo sestali na vrhu v litovski prestolnici, napovedanem za julij.

Norveška z veleposlaništva izgnala 15 ruskih uslužbencev

Norveška je danes izgnala 15 uslužbencev ruskega veleposlaništva v Oslu, ki so po navedbah norveškega zunanjega ministrstva obveščevalni agenti.

Zunanja ministrica Anniken Huitfeldt je sporočila, da so jih razglasili za nezaželene osebe, ker so sodelovali v dejavnostih, ki niso združljive z njihovim diplomatskim statusom. “Ne želimo dovoliti, da bi ruski obveščevalci delovali na Norveškem pod diplomatsko krinko,” je izpostavila. Pojasnila je, da je odločitev odgovor na spremenjene varnostne razmere v Evropi, ki so privedle do povečane obveščevalne grožnje iz Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Anniken Huitfeldt
PROFIMEDIA

Dodala je, da morajo kmalu oditi iz države.

“To je pomemben ukrep za preprečevanje in zmanjšanje obsega ruskih obveščevalnih dejavnosti na Norveškem ter s tem za zaščito naših nacionalnih interesov,” je izpostavila zunanja ministrica.

Poudarila je še, da si Norveška želi normalne diplomatske odnose z Rusijo in da so ruski diplomati na Norveškem dobrodošli.

Svet EU odobril milijardo evrov za strelivo za Ukrajino

Svet EU je danes odobril podporo v vrednosti milijarde evrov v okviru Evropskega mirovnega instrumenta (EPF). S tem ukrepom bo EU državam članicam omogočila, da si v obdobju od 9. februarja do 31. maja 2023 povrnejo stroške za strelivo, ki je bilo iz obstoječih zalog ali s prerazporeditvijo obstoječih naročil podarjeno Ukrajini.

“Z današnjo odločitvijo uresničujemo prvi del zgodovinskega dogovora, ki so ga dosegli voditelji EU o podpori za takojšnjo dobavo streliva za ukrajinske sile v vrednosti milijarde evrov,” je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. “Ni boljšega dokaza za enotnost in odločenost EU, da še naprej podpira legitimno pravico Ukrajine do samoobrambe pred brutalnim ruskim agresorjem,” je dodal.

Današnji sklep pomeni začetek izvajanja prvega dela dogovora Sveta EU, s katerim naj bi pospešili dobavo in tudi skupne nabave streliva, so še sporočili iz Bruslja. V skladu z dogovorom naj bi EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavila milijon izstrelkov. Skupnemu naročilu se je sprva pridružilo 17 članic EU in Norveška, kasneje naj bi jih sledilo še več, tudi Slovenija.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje