Stiske otrok in mladih, psihično trpljenje, medvrstniško nasilje - fizično in prek spleta, duševne motnje, težave v šoli, vzgoja, svetovalne službe, pomoč ... O teh temah se zaradi dogodka v Celju in streljanja v Beogradu zadnje tedne spet več govori. Na N1 vam ponovno ponujamo v branje nekatere članke iz rubrike Poglobljeno, v katerih smo v zadnjih dveh letih in pol pisali o teh temah, opozarjali na nujnost izboljšav in skupaj s strokovnjakinjami in strokovnjaki razlagali rešitve. Nujno branje za vse starše, učitelje, šolnike, mlade, svetovalce, vse, ki delajo z otroki in mladostniki, ... ter za državo in odločevalce.
Otroka moramo naučiti, da svojo moč uporablja, ne zlorablja
Intervju s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin o spletnem nasilju med mladimi. Kako otrokom privzgojiti strpno in spoštljivo komunikacijo? Kdo ima največjo moč, da nasilje prekine? Kako se odzvati, ko nam otrok zaupa, da ima težave?
Klofute, ki jih mladi dobivajo prek spleta, lahko bolijo še bolj
Kaj morate vedeti o medvrstniškem nasilju na spletu? Od žaljivih komentarjev do zmerjanja, izključevanja, groženj, izsiljevanja … do vdorov, predelovanja fotografij. Najhuje je, da nasilje na spletu postaja normalizirano: prav zato, ker je spletno nasilje tako vseprisotno, ga otroci in mladi težje prepoznajo kot tako. “Tega je namreč tako veliko – predvsem zmerjanja in žaljenja – da tega sploh ne jemljejo kot nasilje,” je povedal Marko Puschner. Tudi starostna meja, pri kateri otroci poročajo o spletnem nasilju, se premika čedalje nižje.
Apel za družbo nenasilnih ljudi, spoštovanja meja in zdravih odnosov
Vodilne strokovnjakinje in strokovnjaki s področij spolnega nasilja, vzgoje otrok in psihologije so za bralke in bralce N1 zapisali svoje poglede in nasvete o tem, kaj bi že vsak otrok moral slišati o spolnem nadlegovanju, nasilju, spolni nedotakljivosti in mejah. Gre za nekakšen nagovor otrokom, najstnikom, staršem in družbi. Kaj lahko storimo, da ne bi čez leto, pet, deset let, dvajset … še vedno živeli v takšni družbi, kot živimo sedaj. Da čez leto, pet, deset let ne bi več imeli femicidov, spolnega nadlegovanja, nasilja …
Vse mlajši razmišljajo o samomoru. Prepoznajte, pomagajte
Zaskrbljujoč trend naraščanja samomorov med mladimi in zniževanje starostne meje, pri kateri mladi oziroma otroci že začnejo razmišljati o samomoru. Temu, da bi bilo samomorov čim manj, je namenjen ta članek. Izjemno pomembno je, da vsi, ki so v stiski, čim prej in pravočasno pridejo do ustrezne pomoči.
Podkast o slovenski šoli in težavah v njej
Ob začetku tega šolskega leta smo se v N1 podkastu pogovarjali o šoli in slovenskem šolstvu. O učiteljih, učencih, dijakih, starših, učenju, znanju in ocenah … O diktaturi petk, inflaciji ocen, obremenjenosti … o težavah, ki so v našem šolstvu, in tem, kako jih odpraviti. A tudi o tem, kaj je v našem šolstvu dobro. Gosta podkasta sta bila dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani, in dr. Katja Jeznik z Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Najhujše psihološko breme epidemije nosijo otroci in mladostniki
Težave v duševnem zdravju med mlajšo populacijo že dobro desetletje naraščajo, prizadenejo več kot 20 odstotkov otrok in mladostnikov, vsak šesti pa ima zelo verjetno duševno motnjo. Epidemija je težave še stopnjevala. Za razvoj otrok in njihovo življenje v odraslosti je duševno zdravje ključnega pomena, zato je nujno, da informacije in opozorila dosežejo prav vse.
Spregledana generacija, ki je izgubila nasmeh
Anksioznost, nespečnost, razdražljivost, eksistenčni strah …V raziskavi, ki je nastala konec leta 2021 na vzorcu približno 1300 študentov, je kar 87 odstotkov študentov povedalo, da so redno ali pogosto doživljali anksiozna stanja, približno 60 odstotkov študentov je imeli redno ali pogosto težave z nespečnostjo, 72 odstotkov občutke pritiska … Poglobljeno o spregledani generaciji in težavah mladih.
Izpoved študentke: Med predavanji sem imela panične napade
Anja (ime smo spremenili v uredništvu) je le ena od mnogih študentk in študentov, ki se v zadnjih letih soočajo s poglobljenimi stiskami. Da bi pomagala drugim, je spregovorila za Poglobljeno na N1.
Psihiater za N1: Pametne telefone bi morali obravnavati enako kot alkohol
Intervju z dr. Manfredom Spitzerjem, nemškim psihiatrom in nevroznanstvenikom, ki svari pred uničujočimi učinki elektronskih naprav na mlade generacije in družbo nasploh. “Velike raziskave so pokazale, da pogosta uporaba zaslonov na vseh stopnjah otroškega razvoja zavira razvoj možganov, razvoj kognitivnih sposobnosti. Ta problem bi morali jemati mnogo bolj resno. Midva sva odrasla, sama sva odgovorna za svoja dejanja, sama sprejemava tveganja. Otroke pa je treba zaščititi.”
Lekcija za šolo
Že pred dvema letoma smo pisali o lekcijah, ki bi se jih morali naučiti iz časa epidemije. Eno od opozoril je bilo, da je treba okrepiti šolske svetovalne službe. “Treba bi bilo poskrbeti za najranljivejše skupine učencev ter pridobiti informacije o učinkovitosti preteklih ukrepov in težavah, ki se nakazujejo, da ne bi česa spregledali. Razbremeniti bi morali šolske svetovalne delavce administrativnih nalog, da se bodo lahko osredotočili na to, za kar so strokovnjaki – da otroke, ki so v stiski, to prepoznajo in jim takoj nudijo pomoč.”
Pismo moji hčerki
Vsaka žrtev spolne zlorabe je tako ali drugače posledica tudi visoke tolerance do spolnega nadlegovanja in drugih oblik nasilja nad ženskami, s katerimi se pogosto spoprijemajo že deklice. To je pismo naše novinarke Barbare Smajila svoji hčerki “in vsem drugim hčeram, ki jim zapuščamo to gnilo dediščino, in hkrati apel staršem in vsem drugim, da nasilju v svojem vsakdanu naredimo konec”.
Malo je manjkalo in vse bi bilo drugače
“Sošolci so do mene postali nasilni, sprva verbalno, potem tudi fizično …” Sara (zaradi zaščite identitete smo ime sogovornice spremenili), ki je danes stara 23 let, pravi, da se ji je svet podrl v 7. razredu osnovne šole, ko je zaradi težke bolezni umrla učiteljica, ki je bila zanjo velik vzor in s katero sta vzpostavili poseben odnos. “Ko je umrla, se je v meni nekaj podrlo,” pravi. Njeno zgodbo smo objavili prav zato, da ozaveščamo o pomenu preprečevanja samomorov in da tiste, ki so v stiski, spodbudimo, da poiščejo pomoč.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje