Dogaja se pogosto, tudi v Sloveniji. Neznanec pošlje prošnjo za prijateljstvo, z osebo na drugi strani začneta klepetati in že zelo kmalu si izpovedujeta ljubezen. Žrtev še sama ne ve, kdaj in kako se ujame v past ljubezenske prevare. "Še vedno sem šokirana, mislila sem, da sem pri svojih 44 letih že malo bolj pametna, a sem vseeno nasedla in ostala brez kar nekaj denarja …"
Zgornjo izpoved je na spletni strani Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost (SI-CERT) decembra 2021 zapisala ena od žrtev ljubezenskih prevar, ki se je podpisala kot Nežka.
Pred časom je od Oscarja Kranjca na Facebooku dobila prošnjo za prijateljstvo. Zdel se ji je zelo čeden. Predstavil se je kot 45-letni ortoped iz Poljske, ki trenutno dela v okviru misije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Somaliji, kjer pomaga pri epidemiji covida-19. Pred dvema letoma naj bi ovdovel, potem ko mu je žena umrla v prometni nesreči v Srbiji. Za njegova otroka, stara 3 in 5 let, v času, dokler je na misiji, skrbi njegova mama v Nemčiji, je povedal Nežki.
PROFIMEDIA
Kmalu po tem, ko sta začela klepetati po Whatsappu, je začel s čustvenimi izlivi. Povedal ji je, da čuti, da ju je usoda pripeljala skupaj. Rekel je, da pozna Slovenijo in da si želi začeti na novo tukaj, “da bo prosil za prestavitev delovnega mesta v Slovenijo, po možnosti čim bližje meni, da bova lahko prijateljevala, mogoče celo kaj več”. “Vse je izgledalo zelo resnično. Zlezel mi je pod kožo, neumno sem se navezala in zaljubila … Klepetala sva v službi in zvečer pred spanjem,” je izpovedala Nežka.
Potem pa so se začele zgodbice, ki jih pozna marsikatera žrtev tovrstnih prevar. Njen snubec naj bi dobil nagrado za svoje delo v WHO. Denar in plemenite kovine naj bi želel poslati Nežki. Tukaj se je prvič oglasila moja intuicija, je priznala Nežka, zato je oklevala. A je njen sogovornik vztrajal in jo čustveno izsiljeval, tako da je popustila in mu dala službeni naslov.
Denis Sadiković/N1
Kmalu za tem je z njo kontaktiral nekdo, ki naj bi bil iz dostavnega podjetja in ki naj bi bil zadolžen za prevoz “njenega” paketa. Najprej je plačala 2.000 evrov za pošiljanje, potem 10.500 evrov za zavarovanje paketa, plačati je morala tudi pristojbine na letališču v Dubaju, potem se je paket zataknil v Kambodži, kjer je bilo treba spet plačati, da so ga spustili naprej, je opisala. “Vedno znova je obljubljal, naj takoj, ko prejmem njegov paket, vzamem denar iz njega in poplačam vse kredite, ki sem jih najela. Ja, vzela sem kredite in sem zdaj zakreditirana za osem let. Tega denarja nikoli ne bom videla,” je še dejala.
Oscar ji je nato sporočil, da je prišel v Nemčijo, ker naj bi mu medtem umrla mama, zato je moral po otroka. Medtem naj bi se tudi dogovoril z eno od slovenskih bolnišnic za zaposlitev, prav v kraju, kjer ima Nežka službo. Vendar pa ni imel denarja za letalsko karto, zato jo je prosil za posojilo. “Seveda sem ga zavrnila, saj nimam več resursov, prosila sem ga, naj se znajde sam, naj denar za karto dobi drugje in da naj že pride. To je bilo, še preden se mi je posvetilo.”
Če se vam zdi, da je nemogoče, da bi se kaj takšnega zgodilo vam ali vašim bližnjim, berite dalje. V članku razkrivamo psihološke mehanizme in tehnike manipulacije, zaradi katerih lahko marsikdo gladko spregleda opozorilne znake, da gre za prevaro.
Ko ji je vse skupaj začelo postajati sumljivo, je preverila njegove fotografije. Izkazalo se je, da gre za prevaranta, ki – kot številni drugi – uporablja fotografije zdravnika iz ZDA. Temu so spletni prevaranti ukradli identiteto, tako da lahko na Facebooku najdemo na desetine “njegovih” profilov. “V šoku sem, z zlomljenim srcem in prazno denarnico,” je zapisala Nežka. “Prevarant me je ujel v zelo občutljivem obdobju razhajanja z dotedanjim partnerjem in seveda sem, željna ljubezni in pozornosti, globoko padla v past.”
V zadnjih letih prijavljene za skoraj tri milijone evrov škode
Nežka ni edina, ki se ji je to zgodilo. Policija je v zadnjih treh letih prejela 121 prijav tovrstnih prevar, oškodovanke – večinoma so bile to ženske – so prijavile za skoraj tri milijone evrov škode. Število prijav iz leta v leto narašča, nam je povedala kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Lucija Ropič Prevolčič.
Lucija Ropič Prevolčič (foto: Zoom/zajem zaslona)
Lani so jih zabeležili 45. Tuji in domači strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ljubezenskimi prevarami na spletu, pa predvidevajo, da je število prevar v resnici še veliko večje, a jih žrtve zaradi občutkov krivde in sramu ne prijavljajo. Nemalokrat pa sploh ne verjamejo, da gre za prevaro in da so oškodovane.
“Pred časom so nas nigerijski varnostni organi obvestili, da preiskujejo sum goljufije in da so bila zaznana tudi nakazila iz Slovenije,” je povedala Lucija Ropič Prevolčič. “Predvidevali smo, da gre za žrtve kaznivih dejanj. Ko smo z njimi opravili razgovore, smo ugotovili, da gre za romantične prevare. Kar nekaj teh oškodovank – med njimi so bili tudi oškodovanci, a manjši delež – ni želelo podati prijave, ker so se počutile preveč osramočeno. Nekaj smo jih celo mi obvestili, da gre za prevaro.” Do takrat so živele v prepričanju, da so v srečni zvezi na daljavo.
Rekordno oškodovanje znašalo 110.000 evrov
Porast takšnih prevar zaznavajo tudi v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. “Če smo pred leti obravnavali nekaj primerov v celem letu, imamo zdaj prijave na mesečni, celo tedenski ravni,” je povedala Jasmina Mešić. Lani so bile žrtve, ki so se obrnile nanje, v povprečju oškodovane za nekaj več kot 30.000 evrov, zabeležili pa so tudi rekordno oškodovanje, ki je znašalo kar 110.000 evrov. Mešić je ob tem pojasnila, da jim žrtve niso dolžne sporočiti višine oškodovanja, zato so te številke v resnici lahko še večje. Zato da lahko ljubljenemu partnerju pošiljajo denar, prodajo svoje premoženje, si izposojajo od sorodnikov in prijateljev, najemajo posojila, vpisujejo hipoteke na nepremičnine …
Jasmina Mešić (foto: osebni arhiv)
Raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter svetovalec na področju informacijske varnosti dr. David Modic, ki se je s tovrstnimi prevarami ukvarjal v doktorski nalogi, takšno obnašanje žrtev pojasnjuje s t.i. učinkom potopljenih stroškov (angl. sunk cost effect). “Na neki točki se zgodi učinek potopljenih stroškov, ko ljudje še naprej vlagajo, preprosto zato, ker so do tedaj vložili že zelo veliko časa, energije in denarja. To pač mora uspeti, si mislijo. Če ne bi uspelo, bi bilo to tako grozno, da zato raje še malo vložijo. V tem pogledu so ljubezenske prevare enake kot vse ostale prevare na spletu.”
Z žrtvijo naveže tesen stik, se z njo pogovarja večkrat na dan
Ljubezenska prevara praviloma sledi enotnemu obrazcu. Storilec odpre lažni profil na Facebooku, Instagramu ali pa na straneh za zmenke – tam namreč lahko objavi fotografije – in se predstavlja kot čeden vojak, zdravnik, kapitan na ladji, pilot ali človekoljubni delavec, ki mu je umrla žena in ima majhne otroke. Z žrtvijo naveže tesen stik, se z njo pogovarja večkrat na dan, za komunikacijo pa uporablja aplikacije, kot sta Facebook Messenger in Whatsapp. Značilno je, da se ne želi pogovarjati v živo prek videoklica.
Ko vzpostavi zaupen odnos, pogosto najprej potipa situacijo: žrtev prosi, naj mu pošlje darilo manjše vrednosti ali manjšo vsoto denarja. Če to uspe, dobi potrditev, da lahko iztrži še več. Takrat nastopi zgodba s paketom, kot je bilo to v Nežkinem primeru, včasih pa denar potrebuje za zdravljenje otroka, ki je hudo zbolel, za lastno zdravljenje, potem ko je doživel nesrečo, za letalske karte, ker želi priti na obisk, in podobno.
“Lahko se konča ’samo’ pri tem, da nekomu plačaš letalsko karto in urediš vizum, tako da lahko legalno pride v EU,” je povedal Modic. “Lahko pa se tudi veliko bolj zaplete. V Angliji je bilo nekaj primerov, ko je prevarani zakonsko pooblastil domnevno partnerko za soupravljanje njegovega premoženja. Ko se je nekega zjutraj zbudil, so bili pred njegovo hišo selitveni servis in ljudje, ki so kupili njegovo hišo.” “Partnerka” je brez njegove vednosti hišo prodala, denar pa pospravila v svoj žep.
Dr. David Modic (foto: Aljaž Uršej/N1)
Policija na podlagi prijav ljubezenskih prevar na spletu običajno preiskuje sum kaznivega dejanja goljufije, običajno pa tudi sum kaznivega dejanja pranja denarja, je pojasnila Ropič Prevolčič. V goljufijo so namreč pogosto vpletene tudi tako imenovane denarne mule, ki služijo za to, da se denarna sled zabriše. Te namreč denar takoj po prejemu dvignejo in po drugi poti pošljejo naprej ter s tem onemogočijo vrnitev sredstev oškodovancem. Čeprav kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s spletnimi prevarami, večinoma delujejo v državah v razvoju, zneski iz Slovenije večinoma potujejo v države po Evropi – v Španijo, Francijo, Italijo, Turčijo, od tam pa naprej.
Goljufi od žrtev najpogosteje zahtevajo plačevanje prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram, saj ti ne omogočajo sledljivosti transakcij, so za Poglobljeno opozorili v Združenju bank. Glede na to, da tovrstne preiskave presegajo nacionalno raven, je nujno mednarodno policijsko sodelovanje in sodelovanje z organizacijami, kot sta Europol in Interpol.
Farme ljudi, ki delajo pod prisilo
Iskanje potencialnih žrtev in komuniciranje z njimi na družbenih omrežjih in spletnih straneh za zmenke je najpogosteje organizirana dejavnost. Kot je povedala Ropič Prevolčič, storilci običajno delajo v klicnih centrih, pogosto jim vzamejo dokumente in so tam pod prisilo.
Kriminalne združbe, ki vodijo takšne klicne centre, so pogosto organizirane v obliki piramidne sheme, je pojasnil David Modic. “’Šef’ ima farmo ljudi, ki pošiljajo neskončna sporočila, ki sledijo obrazcem prevar. Ko katera od tarč ’zagrize’, gre to v reševanje v višji krog. Na vrhu pa je organizator, ki pobira odstotke.” Oscar Kranjc, ki se je pogovarjal z Nežko, torej najverjetneje ni bil samo ena oseba, ampak se jih je v pogovoru z njo izmenjevalo več.
Film Sakawa/zajem zaslona
Na sliki je prizor iz dokumentarnega filma Sakawa, ki ga je režiral Ben Asamoah. Film prikazuje skupino mladih iz Gane, ki poskušajo s pomočjo ljubezenskih prevar splezati iz brezna revščine. Na slovenski policiji pojasnjujejo, da so med storilci tako kriminalne združbe kot tudi posamezniki. Monica Whitty pa je opozorila, da so goljufi, ki se resno ukvarjajo s takšnimi prevarami, na začetku sicer res lahko revni, številni pa s prevarami neverjetno obogatijo.
Modic je še opozoril, da je za prevarante to služba, nikakor ne hobi. Poslovni model temelji na množičnosti. Več kot je stikov s potencialnimi žrtvami, večja je verjetnost, da se bo katera od njih ujela v mrežo prevare.
Neredko se najdejo ljudje, ki želijo te prevarante prelisičiti, a se na koncu sami opečejo. Ena od raziskav, ki jo je izvedel sogovornik, je celo pokazala, da je okoli 25 odstotkov tistih, ki so vedeli, da gre za prevaro, na koncu kljub temu nakazalo denar.
Ti veš stvari o meni, jaz pa vem stvari o tebi
Storilci namreč zelo dobro obvladajo tehnike manipulacije, je v pogovoru za Poglobljeno poudarila psihologinja prof. dr. Monica Whitty z univerze Monash v Melbournu v Avstraliji, vodilna raziskovalka na področju ljubezenskih prevar na spletu. Storilec ustvari profil, s katerim pritegne žrtev, ter pripoveduje zgodbo, ki ima številne detajle in ki je smiselna z vidika širšega dogajanja v regiji, kjer naj bi živel in delal. V komunikaciji se pogosto naveže na aktualne dogodke v državi.
Kot je ena od žrtev povedala za SI-CERT, so tako vsi pogovori z domnevnim partnerjem, ki naj bi takrat delal v Iraku, vsi dogodki in izpadi interneta sovpadali z bombardiranjem v Iraku, upoštevali so časovni zamik, telefonske številke so bile iraške. “Na vse so mislili,” je opozorila.
Storilec po besedah Monice Whitty z žrtvijo naveže tako imenovani hiperpersonalni odnos, kar pomeni, da zelo hitro postane zelo intimen. Spodbudi jo, da razkrije detajle iz svojega življenja, na način, da sam razkriva stvari o sebi. “Ko imate visoko stopnjo samorazkrivanja, se razvijeta zaupanje in intimnost,” je pojasnila Whitty. Storilci pogosto “razkrijejo” stvari, ki pri žrtvi sprožajo sočuten odziv – lahko se jim je zgodila nesreča, so zboleli, nekaj je narobe z otrokom … Odnos dodatno utrjuje tudi to, da je komunikacija med “partnerjema” zapisana in da jo žrtve lahko berejo znova in znova.
Prav tako ni naključje, da se storilci predstavljajo kot zdravniki, vojaki, kapitani in drugi “močni” liki, je opozorila psihologinja. Te poklice namreč povezujemo z avtoriteto, zaradi česar jim podzavestno bolj verjamemo.
Potem ko je prevara razkrita, žrtve pogosto rečejo, da ne razumejo, kako so lahko spregledale rdeče alarme. A to ni nič nenavadnega, je poudarila Whitty. “Medtem ko je za druge lahko povsem očitno, da je fotografija, na kateri je domnevni ‘partner’, računalniško obdelana, žrtev te očitne spremembe spregleda in na njej vidi samo svojega dragega. Temu pojavu pravimo kognitivna disonanca.” Podobno počnemo tudi na drugih področjih, dodaja sogovornica; iščemo dokaze, ki potrjujejo naša stališča, tista, ki kažejo nasprotno, pa spregledamo.
Kdo so žrtve? Ni pravila
Stereotipno prepričanje, da se takšne prevare lahko zgodijo samo starejšim, internetno nepismenim uporabnikom z družbenega roba, ne drži. Raziskave iz tujine ugotavljajo, da so žrtve različnih starosti, spolov, spolnih usmerjenosti, so različno izobražene in imajo različen socialni status.
Profimedia
David Modic je ob tem opozoril, da so po nekaterih raziskavah žrtve takšnih prevar pogosteje višje izobražene, kar bi bilo lahko povezano s tem, da v povprečju več časa preživijo na internetu, imajo zato več stika in s tem več možnosti, da nasedejo. “Gre, skratka, za razumne ljudi, ki v tej specifični situaciji nasedejo. Nas torej zanima, kaj so mehanizmi, ki jih prisilijo, da se narobe odločijo. In to niso inteligenca, izobrazba, premoženjsko stanje ali spol.”
Kriminalistka Lucija Ropič Prevolčič nam je povedala, da prijavo sicer podajo večinoma ženske, starejše od 50 let, ki so ločene ali ovdovele. So pa med prijaviteljicami tudi mlajše, poročene, visoko izobražene, premožne … In tudi moški. Dejstvo, da je moških med zaznanimi žrtvami manj, bi bilo lahko povezano tudi s tem, da moški tovrstnih prevar ne prijavljajo oziroma jih redkeje – podobno kot je to v primeru, denimo, spolnih zlorab. A to nikakor ne pomeni, da so moški za te prevare imuni, so opozorili sogovorniki.
Prevarantka iz Slovenije oškodovala vsaj tri moške
Na policiji so potrdili, da so v zvezi z ljubezenskimi prevarami na spletu pred leti obravnavali tudi storilko iz Slovenije. Ta je pod lažnimi profili – predstavljala se je kot študentka – navezala stik z oškodovanci in jih z zavajanjem, da je v finančni stiski, pripravila do tega, da so ji nakazovali denar. Vsaj trije so ji tako v nekaj mesecih nakazali okrog 250.000 evrov. Kriminalisti so leta 2020 zoper storilko podali kazensko ovadbo zaradi suma goljufije, pri čemer ji je bila tudi odvzeta prostost.
Čustveno pogorišče in izguba upanja
Tisto, kar ljubezenske prevare ločuje od drugih prevar na spletu, je čustveno pogorišče, ki ga pustijo za sabo. “Žrtve so razočarane, pogosto obupane. Pri drugih spletnih goljufijah ostanejo samo brez denarja, tukaj pa je zelo prisotna čustvena prizadetost, sram,” je opozorila Ropič Prevolčič. Kot je ugotovila Monica Whitty, ki se je skozi leta pogovarjala s številnimi žrtvami ljubezenskih prevar, so številne čutile posledice še mesece ali celo leta po tem, ko so ugotovile prevaro, potrebovale pa so tudi zelo veliko časa, da so sprejele, da so bile ogoljufane. Nekatere so ji povedale, da so se počutile “duševno posiljene”. Obup, ki so ga čutile, je pri nekaterih prerasel celo v samomorilne misli.
David Modic je dejal, da se ga kot raziskovalca najbolj dotakne prav izguba upanja, ki sledi takšnim prevaram. “Ljudje smo sprejeli družbeno pogodbo, po kateri smo se odrekli določenim svoboščinam, v zameno pa pričakujemo bonuse življenja v skupnosti. Ta družbena pogodba po našem prepričanju vključuje tudi določene socialne aspekte: da imamo prijatelje, da se družimo – in tudi da imamo partnerja, s katerim si delimo življenje.”
Če je človek v svojem življenju osamljen ali ima za seboj celo slabe izkušnje v ljubezni, ne potrebuje veliko, da bi se navezal. Storilci se epidemije osamljenosti v zahodni družbi zavedajo in na to struno tudi igrajo. S svojimi žrtvami so v stiku večkrat na dan, jih sprašujejo, ali so jedle, ali dobro skrbijo zase. “Petkrat na dan mi je prepeval ljubezenske pesmi,” je po poročanju Guardiana povedala Maria Exposto iz Avstralije, ki jo je ljubezenska prevara skoraj stala življenja.
Ko pa žrtvi zmanjka denarja, se iluzija ljubezni razblini. “Tisto, kar me pri tovrstnih prevarah najbolj zadene, je izguba upanja na koncu. Ljudje si rečejo, mogoče pa to ni zame, mogoče pa bom za vedno sam/-a,” je dejal Modic.
Med žrtvami ljubezenskih prevar tudi mladostniki
Zaradi velikih čustvenih stisk žrtve pogosto potrebujejo psihološko pomoč in podporo. Ena od organizacij, kjer jo nudijo, je Center pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout. “Osebi, ki pri nas poišče pomoč, želimo zagotoviti varen prostor, v katerem bi lahko spregovorila o tem, kar se ji je zgodilo,” je za Poglobljeno pojasnila Živa Ahac. “Omogočiti želimo, da stopi v stik s svojimi čustvi, ki jih je v času prevare doživljala, saj jih ob razkritju prevare pogosto potlači in zaklene.”
Živa Ahac (foto: osebni arhiv)
Kljub temu da k njim prihajajo, potem ko je minilo že nekaj časa od prevare, je pogovor vedno čustveno napet. Žrtve so žalostne, osramočene, zmedene. Težko jim je govoriti o tem, težko sprejmejo, kar se jim je zgodilo. “Prevare delujejo na podlagi vzpostavljenega zaupanja. Žrtev je prepričana, da imata s ’partnerjem’ nekaj posebnega, močnega. Težko je z druge perspektive pogledati na to osebo, sploh če je (bila) to edina oseba v njenem življenju, s katero sta imeli takšen odnos. Težko je sprejeti, da se je to zgodilo, potem pa je tukaj še občutek krivde, sramu, spraševanje, komu lahko sploh še verjame.”
Kot ugotavljajo v Logoutu, so žrtve, s katerimi delajo, pogosto zelo osamljene, nimajo razširjene socialne mreže in preživljajo zelo veliko časa na internetu ali pa je bila uporaba interneta že zelo zgodaj v njihovem življenju prekomerna in nenadzorovana. Med žrtvami ljubezenskih prevar na spletu so po besedah Žive Ahac tudi mladostniki, ki jih storilci običajno izsiljujejo z intimnimi fotografijami ali posnetki.
Celo po prijavi ponovno nakažejo denar
Pri delu z žrtvami je zelo pomembna tudi preventiva. Nevarnost, da znova postanejo žrtev prevare, je namreč v primeru ljubezenskih prevar velika, so opozorili sogovorniki. “Imeli smo osebe, ki so na enake prevare nasedle večkrat, le da je šlo za različne prevarante,” je dejala Ahac. “Zato pri delu z njimi pogledamo, kaj se je dogajalo, in skupaj ugotavljamo, kaj so bili opozorilni znaki, ki jih ne bi smele spregledati.”
Tudi na policiji opažajo podobno. “Dogaja se, da se, ko žrtev že poda prijavo, čez teden ali dva oglasi, da je ponovno nakazala denar,” je povedala Lucija Ropič Prevolčič. “Ali pa se zgodi, da nas prepričuje, da ta oseba res obstaja, saj ji je poslala fotografije, posnetke in podobno.”
Aljaž Uršej/N1
Prevaranti imajo namreč tudi za te primere pripravljene različne strategije. Včasih žrtve prepričujejo, da jih sorodniki in prijatelji, ki jo odvračajo od “razmerja” z njimi, nimajo zares radi in jim ne privoščijo sreče. Včasih “priznajo”, da so jih sprva želeli ogoljufati, a so se nato iskreno zaljubili. Pogosto pa poniknejo in čez nekaj mesecev napadejo spet, je dejala Jasmina Mešić. “Potem ko žrtev že ugotovi prevaro in zaključi komunikacijo, dobi čez nekaj mesecev sporočilo podjetja, ki se ukvarja z izterjavo denarja. V elektronskem sporočilu piše, da so ugotovili, da je bila žrtev prevare in da ji bodo denar, ki ga je poslala, vrnili na račun. In se spet začne vse od začetka. Odpreti mora poseben transakcijski račun, plačati stroške odvetnika, davke … In tako spet nakazuje denar.”
Neki moški, ki je bil žrtev “klasične” nigerijske prevare oziroma prevare z vnaprejšnjim plačilom, je čez nekaj časa dobil sporočilo, ki naj bi ga poslal specializirani oddelek za pregon spletnega kriminala nigerijske policije. Zapisali so, da so ugotovili, da je bil žrtev spletne goljufije, in da mu bodo ves denar vrnili na račun – takoj ko plača vse stroške, ki so nastali v postopku, je opisala Mešić. Tudi ta zgodba je bila povsem izmišljena.
“Zakol prašiča”
V zadnjem času se pojavlja nova oblika ljubezenske prevare, ki se prepleta z investicijsko prevaro s kriptovalutami, so nas opozorili v Združenju bank Slovenije. Storilec, ki z žrtvijo vzpostavi zaupen odnos, počasi uvaja zamisel o poslovni naložbi z uporabo kriptovalute. Pretvarja se, da je strokovnjak za kriptovalute, in žrtev prepričuje, da bosta varno trgovala skupaj. Ko žrtev v to privoli, jo napoti na lažno spletno mesto ali aplikacijo, ki je videti pristna, vendar je pod nadzorom prevaranta, in žrtvi prikazuje nerealne donose.
PROFIMEDIA
“Goljuf žrtev spodbuja, da na začetku vlaga majhne zneske, on pa bo poskrbel, da se z naložbo ustvari dobiček. Žrtvi lahko celo dovoli, da si enkrat ali dvakrat izplača denar, da bi jo prepričal o zakonitosti in varnosti postopka. Žrtev potem na lažno platformo vlaga vse večje zneske, ta pa ji prikazuje nenehno rast dobička. Ko vloži ves denar, prevarant izgine, žrtev pa ostane brez vsega,” so opozorili v združenju.
Prevare se je prijelo ime “klanje prašiča” (angl. pig butchering). Jasmina Mešić iz SI-CERT pravi, da so finančni vložki v primeru kripto prevar, kamor sodi tudi omenjeno “klanje prašiča”, lahko še višji, tudi po 100.000 evrov in več.
Čeprav banke zaznajo tovrstne sumljive transakcije, jim ostane bore malo manevrskega prostora, so opozorili v Združenju bank. Gre namreč za avtorizirane transakcije, ki jih banke ne morejo zaustaviti. Potencialne žrtve lahko zgolj opozorijo, kar so tudi že storile, ne morejo pa posegati v voljo posameznika, so zapisali.
Od ljubezenske prevare do smrtne kazni
Strokovnjaki s področja informacijske varnosti opozarjajo, da žrtve, ki nasedejo na ljubezenske prevare, lahko zabredejo še veliko globlje in, ne da bi vedele, postanejo lutke v rokah nevarnih kriminalnih združb.
Znan je primer že prej omenjene Avstralke Marie Exposto, ki jo je ljubezenska prevara leta 2014 pripeljala v malezijski zapor, kjer je bila pozneje obsojena na smrtno kazen.
Maria Exposto ob prihodu na sodišče. (foto: Profimedia)
Njen “izbranec”, ki se je predstavljal kot ameriški vojak na misiji v Afganistanu, s katerim sta se pogovarjala več kot leto dni, jo je prepričal, da se dobita v Šanghaju, kjer naj bi skupaj podpisala dokumente za njegovo upokojitev. Po tem naj bi se poročila. Ko je Exposto prispela v Šanghaj, njenega partnerja tam ni bilo, pričakal pa jo je moški, domnevno njegov prijatelj, ki ji je dal šop dokumentov in nahrbtnik.
Med postankom v Kuala Lumpurju v Maleziji so letališke oblasti pregledale njen nahrbtnik in v njem našle skrivni žep, poln kristalnega metamfetamina. Tamkajšnje sodišče jo je spoznalo krivo tihotapljenja drog in jo obsodilo na smrt.
Exposto je bila pozneje na podlagi pričanja Monike Whitty oproščena. Psihologinja je namreč pričala, da je Exposto šolski primer ljubezenske prevare. Exposto, ki je pet let preživela v malezijskem zaporu, od tega je 18 mesecev čakala na izvršitev smrtne kazni, po vsem tem času ni mogla dojeti, da je bila zgodba o vojaku, s katerim je mislila, da ima razmerje, prevara. “Maria je tudi po petih letih zapora do neke mere še vedno verjela, da ta človek obstaja, da se je zgodil nekakšen nesporazum,” je za Poglobljeno dejala Whitty.
Kako se zaščititi?
Kako se torej lahko zaščitimo pred ljubezenskimi prevarami na spletu? Argument, da je “predobro, da bi bilo lahko resnično”, pri žrtvah ne deluje, je opozorila psihologinja. Prav tako ne delujejo nasveti, naj tujcem ne pošiljajo denarja, saj ti, ko jim nakazujejo denar, zanje niso tujci. Kaj torej deluje? Whitty svetuje, naj se tisti, ki se zapletejo v romantično razmerje prek spleta, čim prej srečajo v živo. “Tudi če pustimo ob strani prevare, je za nas in za odnos dobro, da človeka čim prej vidimo v bolj realni luči.” Pomembno pa je tudi, da so družina ali prijatelji od samega začetka vključeni in da vedo, kaj se nam dogaja, je še poudarila.
PROFIMEDIA
David Modic je dejal, da je pri navezovanju stikov po spletu pri sebi dobro potegniti nekatere črte, ki jih ne bomo prestopali. “Ni treba, da se naučimo prepoznavati lažne profile, saj bi bilo to prezahtevno. Lahko pa se odločimo, da nekaterih stvari pod nobenim pogojem ne bomo počeli, recimo pošiljali denarja.” Zaščitimo se lahko tudi tako, da se naučimo prepoznavati psihološke mehanizme, ki jih storilci uporabljajo v prevarah, je dodal. “Pomembno pa je, da ljudje, ki so se zapletli v ljubezensko ali drugačno prevaro na spletu, vedo, da niso sami krivi. Nekdo jih je ‘uporabil’.”
Živa Ahac iz Logouta medtem opozarja, da je nasedanje na ljubezensko prevaro, podobno kot je to pri prekomerni rabi interneta, samo simptom nečesa, kar se dogaja – ali primanjkuje – človeku na drugih področjih. Za številne je tako odnos z nekom, za katerega se zdi, da mu je mar, pa četudi samo prek spleta, zdravilo za eno od najbolj razširjenih bolezni sodobnega časa – osamljenost.
Kaj naj storim, če sem postal/-a žrtev ljubezenske prevare na spletu
Prevaro je pomembno čim prej prijaviti na policijo.
Žrtev naj čim prej po nakazilu sredstev stopi v stik banko, zato da ugotovi, ali je prenos še mogoče ustaviti.
Takoj naj prekine vse stike z domnevnim partnerjem.
Njegov profil naj blokira in ga prijavi upravljalcu družbenega omrežja.
