Najbolj priljubljena aplikacija za zmenke, Tinder, bo naslednji mesec stara deset let. Aplikacija, ki je prinesla revolucijo na področju intimnih razmerij, še danes ostaja na vrhu po priljubljenosti in ima več kot 176 milijonov aktivnih uporabnikov. Zakaj je bil Tinder tako revolucionaren, kaj so njegove dobre in slabe posledice, si Tinder res želi, da najdemo partnerja, ali smo a priori obsojeni na "neuspeh", smo danes šele na začetku revolucije zmenkov, bomo v prihodnje hodili s hologrami in roboti in kaj to pomeni za naše odnose, dojemanje ljubezni in njenih praks?
Tinder je bil pred desetimi leti namenjen predvsem študentom in študentkam na univerzitetnih kampusih ameriških univerz, le v nekaj letih pa je postal najpriljubljenejša aplikacija za zmenke na svetu in na vrhu ostaja še danes.
Prinesel je namreč revolucijo na področju intimnih razmerij – bil je prva mobilna aplikacija za zmenke, ki je heteroseksualno usmerjenim osebam omogočila, da z enim potegom po zaslonu iščejo in spoznavajo potencialne intimne partnerje in partnerice, ne da bi se morali urediti za zmenek ali izstopiti iz svoje sobe.
Predstavljal je novo okno v svet spoznavanja intimnih partnerjev in partneric iz domačega naslanjača, pojasnjuje mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Anamarija Šiša, ki v doktoratu preučuje aplikacije za zmenke, še posebej Tinder, in intimna razmerja, ki se prek njih vzpostavljajo.
Ker je Tinder sprva zaslovel predvsem kot platforma, na kateri posamezniki iščejo priložnosti za seks, se je njegove uporabnike pogosto povezovalo s promiskuiteto ali pa predsodki, da si očitno niso sposobni poiskati partnerja v živo. Danes je Tinder postal tako običajen in nepogrešljiv del življenj sodobnega življenja, da je skoraj že nenavadno, če ga samska oseba, predvsem mlajše generacije, ne uporablja.
Anamarija Šiša (Aljaž Uršej/N1)
Na Tinderju preverjajo tudi, kdo od znancev je še “na trgu”
Na Tinderju uporabniki iščejo različno – priložnostni seks, druženje, eksperimentiranje, nekateri pa tudi sorodno dušo ali življenjskega partnerja, s katerim si bodo ustvarili družino.
Značilno je, da večina ne pride na Tinder z jasno zastavljenimi cilji, njihove želje se oblikujejo med uporabo, opaža Šiša, ki je v okviru doktorata naredila tudi 30 intervjujev z uporabniki in uporabnicami platform za zmenke.
Veliko se jih odloči za Tinder, da preizkusijo nekaj novega, da spoznajo ljudi, ki jih sicer v svojem miljeju ne bi srečali, pa tudi, da preverijo, kdo v krogu njihovih znancev je še “na trgu”, ali dobijo odgovor, ali tudi njihova simpatija čuti podobno kot sami, pravi Šiša.
Popotnica in blogerkaLoni James, ki potuje po svetu in gre v vsaki državi, ki jo obišče, na zmenek, pravi, da je na Tinderju zato, da lahko spoznava lokalne prebivalce in prek njih lokalno kulturo. “Ko drsam po aplikaciji za zmenke, izrecno izpostavim, da iščem domačine, ker želim spoznati tamkajšnjo kulturo.
Ko sem v Italiji, želim o italijanski kulturi govoriti z Italijanom, ko sem v Sloveniji, želim govoriti s Slovencem. To je zame postal dober način, da se povežem z ljudmi, ki dejansko prihajajo iz kraja, po katerem potujem,” pojasnjuje Loni James. Daljši intervju z njo danes objavljamo pod naslovom Američanka, ki gre v vsaki državi na en zmenek. Ta teden je šla v Sloveniji.
Aljaž Uršej/N1
Namesto “všeč si mi” podrsaj desno
Danes skorajda ni osebe, ki ne bi slišala za ikonični mehanizem drsenja v desno in levo, ki ga je vpeljal Tinder in ki je prinesel pravo revolucijo v zmenkovanje. Z njim uporabniki sporočajo svojo zainteresiranost.
Ta mehanizem je močno pospešil proces iskanja in izbire partnerja in tekmo za zmenke tako zelo poenostavil, da je postala podobna igram na srečo, razlaga Šiša. “Fotografije uporabnikov oziroma njihovi profili so namreč na ekranu zloženi v kup kart, ti pa jih z enostavnim gibom razvrščaš v levo ali desno glede na všečnost njihovih fotografij in opisov.” Do ujemanja oziroma zadetka pride, ko dve osebi druga drugo podrsata v desno. Takrat se komunikacija med njima lahko začne.
Kultura instant zmenkovanja in iskanja takojšnjega uspeha v ljubezni
Zaradi tega mehanizma veliko negotovosti in tveganj, ki so sicer povezana z zmenki in iskanjem partnerjev v živo, odpade oziroma jih nase prevzame tehnologija. Spoznavanje partnerjev je namreč naporno, zahteva trud, čas in čustven napor, aplikacija pa ljudem omogoča, da določene korake enostavno preskočijo.
V kulturi drsenja namreč posamezniki potrebujejo le nekaj sekund, da pogledajo profil in ga podrsajo v ustrezno smer, kar jim omogoča, da dobijo na stotine ali tisoče zadetkov oziroma ujemanj s potencialnimi partnerji. Zato je že sama uporaba aplikacije oziroma dejstvo, da obstaja možnost, da se bo nekaj zgodilo včasih dovolj, da zadovoljijo potrebo po spoznavanju novih ljudi in zmenkom, pravi Šiša.
A treba se je zavedati tudi vseh posledic, ki jih prinaša nov način spoznavanja in odnosov. “Prišli smo v instant zmenkovanje, v katerem so ljudje postali objekti, kot blago v trgovini, ki mora z nekimi konkurenčnimi lastnostmi pritegniti zanimanje drugih kupcev,” poudarja psihologinja dr. Darja Kobal Grum s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Dr. Darja Kobal Grum (osebni arhiv)
Zlasti mladi so tisti, ki z iskanjem odnosov na aplikacijah, kjer umanjka prvi vtis, prvi kontakt, pogovor v živo, veliko tvegajo, meni Kobal Grum. “Ustvarja se iluzija neskončne izbire, a ko naletijo na negativne odzive in zavrnitve, jih to lahko neskončno prizadene. Znajdejo se na dveh nasprotujočih si polih: polu neskončne izbire na eni strani in polu mnogih zavrnitev na drugi, kar slabo vpliva na posameznikovo dojemanje odnosa in intimnih partnerstev.
Prav iz strahu pred tveganjem in potrebe po hitrem uspehu v ljubezni, ki ga iluzija neskončne izbire obljublja, izvira priljubljenost tovrstnih aplikacij, nam je povedala poljska kulturna teoretičarka dr. Ania Malinowska s Šlezijske univerze v Katovicah. Ukvarja se z raziskavami ljubezni in tehnologij, s tem, kako oblikujemo odnose v sodobni tehnokulturi, o čemer piše tudi v svoji zadnji knjigi Ljubezen v sodobni tehnokulturi. Z njo smo se pogovarjali ta teden.
Vse tehnologije in aplikacije po besedah Malinowske spodbujajo in krepijo tudi mit popolnega partnerja, popolnega ujemanja, ki je v naši kulturi zelo pomemben. Povezan je s pozitivno psihologijo in s t. i. terorjem sreče – neprestanim iskanjem izpolnjenosti, sreče in zadovoljstva. “Biti uspešen v ljubezni namreč pogosto velja za enakovredno uspehu v življenju. Vsi bi radi našli drugo polovico, tudi če ta ne obstaja. Nori smo na to, da bi našli pravo ujemanje,” pojasnjuje Malinowska.
Ania Malinowska (osebni arhiv)
Ljudje izginjajo kot duhovi
Ta poenostavitev in pohitritev procesa iskanja partnerjev pa ima za posledico tudi to, da ljudje ne želijo več izgubljati časa s pojasnjevanjem, zakaj so nekoga zavrnili, zakaj ne želijo več komunicirati z njim ali se z njim ponovno srečati. Podobno kot se ne pritožujemo več taksistu, temveč le pustimo slabo oceno.
Predstavljajte si, da si že nekaj časa občasno dopisujete ali zmenkujete s fantom ali dekletom, nato nekega dne pa preneha odpisovati na sporočila ali se ne oglaša na klice. Gre za t. i. ghostanje, strategijo prekinitve neke zveze oziroma odnosa s pomočjo tehnologije, v kateri tisti, ki jo uporablja, postane nekakšen duh v vašem življenju in pričakuje, da bo partner “razumel namig”, da je razmerja konec, pojasnjuje Šiša.
Eden najpogostejših in najbolj blagih načinov “ghostinga” v aplikacijah za zmenke je, da z osebo, s katero se ujemate, nikoli ne stopite v stik oziroma se na njena sporočila ne odzovete.
Ta praksa nepojasnjenih zaključkov je sicer danes na aplikacijah za zmenke izjemno razširjena. Tako pogosta je, da je postala že popolnoma normalizirana – postala je klasična oblika prekinitve komunikacije ali razhoda na Tinderju, pojasnjuje Šiša. Zgodi se lahko vsakomur in kadarkoli, za osebo pa pušča neprijeten občutek negotovosti, ki gre z roko v roki z negotovim okoljem aplikacij za zmenke.
Aljaž Uršej/N1
“Če bi ga gledali skozi perspektivo realnih odnosov, je to neetično dejanje, pri katerem umanjka čut za drugega. To pomeni dodatno relativizacijo odnosov in odtujevanje v medosebnih odnosih,” meni psihologinja dr. Darja Kobal Grum.
Tudi blogerka Loni James opaža, da je ghostanje pogosto, sama pa je doživela precej ekstremno obliko tega mehanizma, ko je moški, s katerim je bila na zmenku, izpuhtel kar med zmenkom samim.
“Odpeljal me je v službo, me pustil pri svojem zaposlenem in rekel, da bo na hitro skočil na letališče in se vrnil /…/ In tako sem tam sedela z njegovim uslužbencem. Bil je zelo prijazen, delila sva si pivo in klepetala o potovanjih in drugih stvareh. Toda ves čas sem čakala, da se ta oseba vrne, a se nikoli ni. Predolgo je trajalo, da sem dojela: O moj bog, pustil me je v svoji pisarni, kar je zelo čudno.”
Po mnenju psihologinje Kobal Grum je sicer prezgodaj govoriti, ali bomo v prihodnje na račun komunikacije prek spletnih aplikacij in omrežij vse manj sposobni razreševanja medosebnih trenj in neprijetnih situacij v živo. Bo pa takšnih neposrednih “ignoranc” bistveno več, kot smo jih vajeni, napoveduje.
Slabe izkušnje: slike genitalij, nadlegovanje …
Kot pojasni Šiša, se slabe izkušnje, ki jih dekleta doživljajo v sferi zmenkovanja, pojavljajo tudi na aplikacijah za zmenke. Večina deklet v njeni raziskavi je imela vsaj eno slabo izkušnjo s potencialnimi partnerji.
Nekatera so, potem ko so se prestavili na drug komunikacijski kanal, začela prejemati fotografije genitalij brez privolitve, nekatera so moški, s katerimi so si dopisovala, nenapovedano obiskali kar službi, veliko je bilo tudi primerov žaljenja, nadlegovanja in zasledovanja, ko moški odgovora “ne” ne sprejmejo.
“Ženske imajo posledično vzpostavljene mehanizme zaščite, in sicer vsakič, ko gredo na zmenek, prijateljicam pošljejo, s kom se dobijo in lokacijo. Seveda, tega ne počnejo vse, večina pa jih vseeno skrbi za svojo varnost,” pojasnjuje Šiša.
Moški uporabniki tega denimo, kot ugotavlja, ne počnejo in so v večini primerov neobremenjeni, pri gej moških pa je situacija spet drugačna, pravi.
Aljaž Uršej/N1
Priljubljene aplikacije za zmenke
Čeprav je Tinder še vedno najbolj priljubljena aplikacija za zmenke, se bazen aplikacij hitro širi. Po priljubljenosti je za Tinderjem gotovo Bumble, ki slovi kot bolj “feministična” aplikacija, saj so ženske tiste, ki imajo 24 ur, da naredijo prvi korak, pojasnjuje Šiša.
Za bolj “astrološko” usmerjene pa je na voljo aplikacija Pattern, prvotno namenjeno horoskopu, sedaj pa ponuja tudi funkcijo za spoznavanje potencialnih partnerjev in partneric. Z analizo astroloških natalnih kart naj bi ugotovila, ali so ljudje kompatibilni in celo, kako globoka je ta kompatibilnost – je ta šibka ali pa gre morda za sorodno dušo.
Aplikacija Feeld je osredotočena na specifične spolne prakse. Na začetku je bila namenjena tistim, ki iščejo trojčke, sedaj pa je odprta za posameznike in posameznice različnih spolnih identitet in usmerjenosti.
Pionir med aplikacijami je gotovo Grindr, aplikacija, namenjena predvsem homoseksualnim moškim. Nastala je že leta 2009 in je še danes ena najbolj priljubljenih aplikacij na trgu.
Podrsaj desno? Prihaja aplikacija za konservativce
Minuli teden pa se je v svetovnih medijih pojavila tudi novica, da prihaja aplikacija za zmenke, namenjena le konservativcem – The Right Stuff. Ta je popolno nasprotje aplikacijam, kot sta Tinder in Bumble, na katerih lahko uporabniki objavijo, s kakšnim zaimkom želijo, da jih naslavljajo (ona, on, oni …), status cepljenja proti covidu-19 in navedejo, ali podpirajo reproduktivne pravice.
Aplikacijo Right Stuff sta prvotno ustvarila nekdanja Trumpova bližnja sodelavca, konservativni tehnološki milijarder Peter Thiel pa je v aplikacijo vložil 1,5 milijona dolarjev.
Kot pove predavatelj s področja digitalnih medijev na Univerzi Royal Holloway v Londonu dr. Alfie Bown, avtor knjige Dream Lovers: The Gamification of Relationships, ki je izšla letos, to sicer ni nič novega. Obstajajo že aplikacije za zmenke za podpornike Trumpa (Guardiana Righter, Trump Singles in Donald Daters), levičarje, elito …
“Kar bi morali storiti – in to idejo sem poskušal predstaviti v svoji novi knjigi – je ustvariti aplikacije, ki ljudi ne bi razvrščale v mehurčke na podlagi identitete. Včasih je najbolj privlačna oseba – ali razmerje z največjim potencialom – nekdo, ki ni vaš odsev ali ki ni iz istega razreda, okolja itd. Včasih to celo pripomore k delovanju erotike, če obstaja takšna vrzel. Zato konservativna aplikacija za zmenke ni tako strašljiva, ker so pravzaprav vse aplikacije za zmenke konservativne, saj ohranjajo idejo, da se moramo identificirati s tistimi, ki so nam podobni,” meni Bown.
Aplikacije za zmenke so del ekosistema platform, ki jih poganjajo podatki in algoritmi. Naše izbire, čeprav navidezno svobodne, so zato močno odvisne od algoritmov in želje velikih korporacij po dobičku, ki svoje aplikacije gradijo tako, da jih bo uporabnik čim dlje uporabljal.
Čeprav nam korporacije prodajajo idejo, da bomo na aplikacijah našli srečo in sorodno dušo, je struktura aplikacij zasnovana tako, da se to nikoli ne zgodi. “Obljubljajo izpolnitev, vendar so zasnovane tako, da jo preprečujejo – vedno je na voljo naslednji predmet poželenja in za aplikacijo je bolje, da se vedno znova vračamo,” nam pojasni Bown.
N1
Aplikacija Hinge se na primer oglašuje kot aplikacija, ki je namenjena izbrisu. “Ni treba biti posebej ciničen, da bi ugotovil, da si nobena aplikacija ne želi manj uporabnikov,” pravi Bown.
Alfie Bown v svoji novi knjigi trdi, da smo sredi “desirevolution” oziroma revolucije želja – temeljne in politične preobrazbe načina, kako si kot ljudje želimo. Nove tehnologije že od nekdaj oblikujejo našo prihodnost, česar se ne zavedamo, pa je, da se to dogaja prek manipulacije in nadzora naših želja, pojasnjuje Bown.
“Če so bili nekoč religija, družinske vrednote in v 60. letih filmi tisti, ki so igrali ključno vlogo pri strukturiranju želje in učenju tega, česa in koga si želimo, so zdaj to postali algoritmi in računalniški vmesniki, ki nas učijo, kaj je želja in kako bi se lahko z njo ukvarjali,” pojasnjuje Bown.
Aplikacije za zmenke kot manifestacija logike kapitalizma
Po Bownovem mnenju aplikacije za zmenke niso nobena novost, temveč gre za samo logiko kapitalizma. “V sodobnem kapitalizmu se je zgodilo to, da se popolnoma spreminjamo v blago – ali prek aplikacije za zmenke ali prek svojih biografij na Twitterju. Celo naša spolnost, politika in spol so postali blagovne znamke. V teh razmerah nam aplikacije dajejo le to, kar smo zahtevali zadnjih nekaj let,” meni Bown.
“Todd McGowan (ameriški filmski teoretik, profesor na Univerzi v Vermontu in avtor knige Capitalism and Desire, op. a.) je prepričljivo pokazal, kako je “ideologija obljube” osrednjega pomena za blagovno kulturo kapitalizma in kako je gonilna sila kapitalizma prav naša neizpolnjenost, saj je to tisto, kar poganja našo neskončno potrošnjo. Seveda, nauk psihoanalize je, da bomo vedno neizpolnjeni in da bi morali – na neki način – to stanje sprejeti. Vendar pa je mogoče tudi, da izgubljamo umetnost vzpostavljanja uspešnih, neizpolnjenih odnosov in si namesto tega neskončno prizadevamo za nemogoče, izpolnjujoče odnose.”
Dr. Alfie Bown (osebni arhiv)
Je to grožnja odnosom, kot jih poznamo?
Če se bo ta trend nadaljeval tako, da bo pristnih medosebnih kontaktov čedalje manj, ljudje v dejanskih partnerskih razmerjih ne bodo več zmogli dlje časa vztrajati, razmišlja psihologinja dr. Darja Kobal Grum. “Ves čas bodo iskali nekaj novega, drugačnega, kar je navidezno na voljo na platformah, ne bodo se mogli osredotočiti na kakovostno delo znotraj razmerja. Poleg tega bodo morda postali tudi preveč izbirčni – za nobenega partnerja se ne bodo mogli odločiti, ostali bodo osamljeni,” pravi.
A kot psihologinja meni in upa, da se pristni človeški stiki ne bodo nikoli zmanjšali toliko, da bi nas platforme robotizirale. “Človek je po naravi družbeno bitje in vedno teži k pristnim kontaktom,” meni.
Od aplikacij za zmenke do tehnoloških družabnikov
Ni dvoma, da bo tehnologija v prihodnjih desetletjih še bolj vplivala na način, kako se bomo povezovali in iskali intimne partnerje. Še pred desetimi leti bi se zdelo popolnoma noro, da lahko svojega bodočega življenjskega partnerja spoznate z enim samim potegom po telefonu. Na en način tehnologija torej vzpostavljanje odnosov dela lažje, na drugi strani pa odnose siromaši, jih dela bolj neosebne … Nakazuje se, da bo prihodnost še bolj distopična.
V zadnjem času namreč narašča interes za umetne sopotnike ali umetne ljubimce, opaža Malinowska. Meni, da gremo v prihodnost tehnoloških partnerjev, v kateri bomo torej romantično ljubezen ali pa le druženje iskali v tehnologiji – v avatarjih, robotih, virtualni resničnosti, metavesolju …
Vse to se do neke mere že dogaja, že danes lahko na primer hodite kar s hologramom, s hitrim razvojem tehnologije pa so možnosti neskončno odprte. “Obstajajo tudi že spolni roboti, ki so sicer še zelo primitivni, a bi nekoč lahko postali tudi naši zakonci. Ugiba se, da bodo poroke med ljudmi in roboti postale resničnost, pa tudi, da bodo roboti sposobni celo razmnoževanja. /…/ Ljubezen je največji posel, saj je tisto, česar si vsi želimo. Je nekakšen sveti gral. Zato so tehnologije, povezane z ljubeznijo, nenehno razvijajo in se bodo še izpopolnile.”
“Ne vemo še, ali bodo umetni, tehnološki partnerji nadomestili prave ali pa bo to le prehodni trend, eksperiment, vsekakor pa drvimo v to smer,” opaža Malinowska, ki v svoji zadnji knjigi govori o določeni družbeni naveličanosti ljudi nad lastno vrsto.
Druženje kot nova romantika
Kot Malinowska trdi v svoji knjigi, nas odnosi med ljudmi vedno manj zanimajo, vedno bolj pa nas zanimajo odnosi ljudi s tehnološkimi subjekti. “Preobrat se je zgodil med pandemijo, ki se je za veliko parov izkazala kot katastrofa, ugotovili so, da ne želijo več zakonske zveze, da je to preprosto izčrpavajoče. Še vedno pa je obstajala želja po neki obliki druženja,” pravi.
Tudi zato je priljubljenost tehnoloških partnerjev, kot so recimo roboti, avatarji … vse večja. “Želimo samo vedeti, da obstaja nekdo, ki nas razume, ki mu je mar za nas, ne želimo si nujno njegove neposredne družbe, ne želimo živeti z njim, želimo si le izmenjati te prijetne fraze, nekaj, kar nam pogreje srce, da vemo, da nekdo obstaja. Zato je priljubljenost umetnih spremljevalcev vse večja. Všeč so nam, ker so programirani tako, da se vedejo točno tako, kot si želimo. Preprosto nam zagotovijo kodo ljubezni, ki jo želimo konzumirati. Vedno rečejo: ‘Ljubim te, rad te imam.’ Vedno so srečni. Vedno so tu za nas.”
To ne pomeni, da bodo intimni odnosi postali nepotrebni, le transformirali se bodo, pravi Malinowska. Tudi hitri zmenki, nekoč priljubljena oblika iskanja partnerjev, so bili nekakšen algoritem ali platforma za zmenke, ki so se transformirali v to, kar imamo danes, meni. “Gre za nadaljevanje stare logike, le tehnologija postaja vse boljša”.
Kot poudarja, moramo razumeti, da način, kako aplikacije za zmenke danes delujejo, posnema človeško psihologijo, človeško razumevanje čustev in človeški pristop k zmenkom in ljubezni, kot je romantična ljubezen, ki pa je le eden od mnogih pristopov. Morda bo umetna inteligenca razvila lastnega.
“Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko bodo ti tehnološki subjekti razvili lastno čutnost …” se sprašuje Malinowska. “Morda pa nam bodo prinesli povsem nove standarde ljubezni in druženja.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje