Ciper je že leta priljubljena destinacija za ruske vlagatelje in turiste, še bolj odprtih rok pa od konca septembra sprejema na tisoče Rusov, ki v strahu pred vojaško mobilizacijo bežijo iz domovine. Od začetka vojne v Ukrajini naj bi v otoško državo prišlo že več kot 50.000 Rusov in Ukrajincev, poleg njihovega sobivanja pa težavo povzroča tudi pomanjkanje stanovanj zanje.
Ko je ruski predsednik Vladimir Putin konec septembra uvedel obvezno mobilizacijo, je na sto tisoče za boj sposobnih moških zbežalo iz Rusije. Mnogo jih je zapustilo družine in prečkalo meje Gruzije, Kazahstana, v redkih primerih tudi Finske in Norveške, če so uspeli pridobiti schengensko vizo, ki omogoča vstop v 26 evropskih držav – zadnje čase jih Rusi namreč izjemno težko dobijo, poroča Washington Post.
V navalu Rusov so se države, kot so Litva, Latvija, Estonija in Finska, odločile, da ruskim državljanom prepovedo vstop s turističnimi vizumi in tako veliki večini Rusov praktično preprečijo vstop v Evropsko unijo (EU). O uvedbi vizuma razmišljajo tudi v Gruziji, katere mejo vsak dan prečka od deset do 11 tisoč Rusov. V Turčiji, ki je prav tako priljubljena destinacija emigrantov iz Rusije, oblasti zaostrujejo pogoje za odprtje bančnega računa, še piše Post.
Ciper že leta priljubljeno zatočišče Rusov
Druge države, ki z vstopnimi pogoji za Ruse niso tako ostre, po drugi strani beležijo visok porast obiska ruskih državljanov. Ena od njih je najvzhodnejša država EU – Ciper. Njegov relativno preprost postopek priseljevanja, nizki davki in naklonjenost tujim investicijam so Ruse v otoško državo privabljali že dolgo, razlogov pa je zaradi kritične situacije v domači Rusiji še toliko več. Na Ciper po navedbah Washington Post prihaja visoko izobražena delovna sila srednjega do višjega razreda, večinoma pa so zaposleni v informacijski tehnologiji.
“V politikah Cipra nismo opazili nobenih znakov odpora,” je za Post povedal Oleg Rešetnikov, ki se je na otok preselil leta 2014 in tam ustanovil komunikacijsko podjetje, v katerem dela na tisoče visoko kvalificiranih rusko govorečih delavcev. “Za migrante iz Rusije, Ukrajine ali Belorusije ostaja Ciper eden najboljših krajev v vsej EU,” je še dejal. Po njegovi oceni se je od februarja na Ciper priselilo okrog 50.000 Rusov in Ukrajincev, ki si želijo ustvariti novo življenje proč od vojne.
V nekaterih ciprskih mestih je ruska skupnost tako močna, da je mogoče ruščino slišati na vsakem koraku. Pomladni “migracijski val”, kot ga imenuje Post, je sprožil razcvet nepremičninskega trga in podjetij za najem avtomobilov, ruski starši pa naj bi se borili za mesto svojih otrok v angleško govorečih šolah. Tisti Rusi, ki so zaradi strahu pred mobilizacijo prišli v jesenskem valu, so se prisiljeni ustaliti v manj priljubljenih ciprskih mestih, kot sta Larnaka in Nikozija.
“Ko sem se aprila priselila, je bilo najti stanovanje že težava: cene so se povišale za dvakrat, najemna stanovanja so na spletnih straneh takoj pograbili,” je za Post pojasnila 28-letna Jevgenija Kornejeva, ki se je na Ciper priselila iz Moskve. Kot je dodala, je v dražjih mestih najti najemno dvosobno stanovanje za manj kot 2.000 evrov “prava sreča”.
Visoko kvalificiranih kadrov se ne branijo nikjer
Ruska vlada je beg možganov visoko izobraženega tehnološkega kadra sicer poskusila ustaviti. Kot navaja Washington Post, je visoko usposobljenim tehnološkim kadrom obljubila nižja odplačila hipotek in celo, da bodo opravičeni vojaške obveznosti. Toda te taktike so spodletele, saj večina Rusov še naprej ne verjame, da so v domovini njihova življenja varna pred vojno.
Rusi, ki živijo v ostalih evropskih državah, poročajo o sovražnosti lokalnega prebivalstva in pravijo, da so jim še posebej nenaklonjeni v baltskih državah. Vse Ruse, tako Post, namreč vidijo kot (vsaj delno) krive za Putinovo vojno v Ukrajini.
V nasprotju z njimi Ciper tako Ruse kot njihova podjetja in denar še zmeraj toplo sprejema.
Do ciprske “politike odprtih rok” je EU kritična, še posebej je neodobravanje sprožil t.i. “zlati potni list”. Z njim je Ciper bogatim vlagateljem olajšal pot do državljanstva, obenem pa je s tem, kot še piše Post, “umazani denar” lažje prišel v Evropo. Leta 2020 je Ciper program sicer ukinil, a za kvalificirane delavce, ki zaslužijo več kot 2.500 evrov mesečno – kar je približno trikratnik povprečne ruske plače – vzpostavitev podjetja in pridobitev dovoljenj za bivanje ostaja relativno enostavna.
Poleg Rusov tudi Ukrajinci: na otoku je čutiti neobičajno trenje
Rusi pa niso edini, ki na Cipru iščejo zatočišče. Na otoku se veča tudi ukrajinska skupnost, po podatkih ciprskega notranjega ministrstva je od začetka invazije 24. februarja v državo prebežalo vsaj 16.000 Ukrajincev.
Pred invazijo na Ukrajino sta ruska in ukrajinska skupnost sobivali brez večjih težav. Po vojni pa je na otoku čutiti neobičajno trenje, piše Post. Lokalni mediji poročajo tudi o verbalnih spopadih med ukrajinskimi in ruskimi otroki v šolah. V ciprski prestolnici Nikoziji je prišlo tudi do proruskih demonstracij, katerih udeleženci so udrihali po ciprski podpori sankcij EU proti Rusiji. Na otoku je bilo od februarja tudi nekaj večjih protivojnih shodov, ki so jih organizirali Rusi in Ukrajinci.
Ruska invazija je ciprske voditelje prisilila, da pretehtajo med politično podporo EU in Ukrajini ter ekonomsko odvisnostjo od ruskega denarja. Po podatkih Post je okrog četrtina investicij na Cipru ruskih, Rusi pa so že pred vojno ustvarili približno petino turističnih dohodkov Cipra. Naposled je Ciper vendarle podprl Ukrajino in Unijo ter sankcije proti Kremlju, a nakazal, da Rusom vendarle ne bo zaprl vrat.
Kot poroča Washington Post, namerava del ruskih imigrantov na Cipru ostati, za mnoge pa je le začasno postajališče, preden nadaljujejo pot v druge evropske države ali Združene države Amerike (ZDA). Zelo malo se jih ima namen vrniti v Rusijo, saj je veliko panog perspektivnih industrij zaradi vojne popolnoma izginilo iz države.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje