Ameriško opozorilo Kitajski, če bi ta pomagala Rusiji

Svet 14. Mar 202206:15 > 16. Mar 2022 12:084 komentarji

Spremljali smo devetnajsti dan ruske invazije na Ukrajino. Dopoldan se je začel četrti krog pogajanj med obema država, ki je tokrat potekal preko video povezave. Okrog 10. ure je bilo v ukrajinski prestolnici slišati še več eksplozij. Nekdanja jedrska elektrarna v Černobilu je znova brez električne energije. Ameriški uradnik je dejal, da je Rusija Kitajsko večkrat zaprosila za vojaško in gospodarsko pomoč, ZDA pa so ob tem zagrozile s "hudimi posledicami", če se Kitajska za to res odloči. Kitajska je trditve označila za dezinformacije, ki jih širijo ZDA, tudi Rusija je zanikala, da bi Kitajsko zaprosila za vojaško pomoč. Nadaljuje se obstreljevanje Mariupola in Žitomirja. Po obstreljevanju stanovanjske zgradbe v Kijevu je zagorelo, umrli sta vsaj dve osebi. Popoldan sta obe strani sporočili, da so pogovori prekinjeni in se bodo nadaljevali v torek. Iz obleganega Mariupola je uspelo odpeljati okoli 160 avtomobilom s civilisti. V napadu na televizijski stolp na zahodu Ukrajine je vsaj devet mrtvih. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost se je v Rimu srečal z visokim kitajskim diplomatom, s katerim sta imela "vsebinske pogovore" o ruski vojni proti Ukrajini. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

Dogajanje smo spremljali v živo:

22.30 Nova preiskava o Abramovičevih koruptivnih poslih

Preiskava BBC je odkrila nove dokaze o koruptivnih poslih, ki so prinesli bogastvo Romanu Abramoviču. Lastnik nogometnega kluba Chelsea je zaslužil milijarde po tem, ko je leta 1995 na ponarejeni dražbi kupil naftno podjetje od ruske vlade. Abramovič je za naftno podjetje Sibneft plačal približno 250 milijonov dolarjev (dobrih 228 milijonov evrov), ​​preden ga je leta 2005 prodal nazaj ruski vladi za 13 milijard dolarjev (11,8 milijarde evrov). Abramovičevi podjetniki sicer trdijo, da za dokazovanje protipravno pridobljenega bogastva ni ustrezne pravne podlage.

22.23 Pahor: Cilj Zahoda ni sprememba režima v Rusiji

Predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za oddajo Studio City na TV Slovenija ocenil, da cilj Zahoda ni sprememba režima v Rusiji, temveč prekinitev ognja, diplomatska pogajanja in mir. Poudaril je tudi, da mora Rusija prva narediti korak k rešitvi konflikta. “V vsaki vojni je zelo pomembno, kdo in zakaj ima moralno prednost. Ta hip je v moralnem primanjkljaju Rusija, zato mora prva narediti korak h prekinitvi ognja, mogoče celo brezpogojno,” je prepričan Pahor. Ob tem je dodal, da mora Zahod zelo paziti pri pomoči Ukrajini, da restavrira diplomatsko pot in mirno rešitev spora tako, da ne zapravi svoje moralne prednosti, ki jo trenutno uživa, tudi v mednarodni skupnosti.

22.14 Protestnica prekinila oddajo na ruski nacionalni televiziji

Na družbenih omrežjih je zaokrožil posnetek, na katerem med informativnim programom na ruski televiziji v kader vskoči ženska s transparentom, ki nosi sporočilo proti vojni v Ukrajini. Po poročanju nekaterih ruskih medijev, pa tudi britanskega BBC, za protestno akcijo stoji urednica Prvega kanala Marina Ovsianikov, ki je zaradi protestnega dejanja trenutno v priporu.

22.05 Mednarodno sodišče v Haagu v sredo o tožbi Ukrajine zoper Rusijo

Mednarodno sodišče (ICJ) je napovedalo, da bo v sredo razsodilo v primeru Ukrajine, ki Rusijo bremeni, da je lažno upravičila svojo invazijo z obtožbami, da je Ukrajina sodelovala v genocidu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kijev je tožbo na najvišje sodišče Združenih narodov vložil kmalu po tem, ko je Rusija 24. februarja napadla Ukrajino.

21.40 Prihodnje srečanje Nata naj bi se osredotočilo na obrambo vzhodne Evrope

Po navedbah Natovih in ameriških uradnikov naj bi se srečanje obrambnih ministrov Nata ta teden osredotočilo na naslednje korake zavezništva za okrepitev obrambne prisotnosti v vzhodni Evropi. Razprave se bodo deloma osredotočile na to, ali so potrebni dodatni ukrepi za okrepitev Natovih reakcijskih sil ali morebitno dodajanje večjega števila vojakov.

20.58 Visoka predstavnika ZDA in Kitajske o ruski agresiji 

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan se je v Rimu srečal z visokim kitajskim diplomatom in članom politbiroja Yangom Jiechijem, s katerim sta imela “vsebinske pogovore” o ruski vojni proti Ukrajini, je sporočila Bela hiša. Do sestanka je prišlo po medijskih poročilih, da Rusija prosi Kitajsko za pomoč v vojaški opremi, kar sta obe države zanikali. Kitajska doslej še ni obsodila ruske agresije, čeprav je osnovno načelo njene zunanje politike zadnjih nekaj desetletij prav nevmešavanje v notranje zadeve držav in pomen ozemeljske celovitosti in suverenosti držav.

Po drugi strani pa se Kitajska prav tako ni odkrito postavila na stran Rusije, čeprav kritizira zahodne države, med drugim zaradi sankcij proti Rusiji. Sullivanovo srečanje je bilo glede na ocene ameriških analitikov namenjeno izreku opozorila Kitajski, naj se ne igra z izigravanjem sankcij v korist Rusije, ker da bo morala sicer izbirati med zavezništvom z Moskvo in lastnim gospodarskim razvojem.

20.40 IMF: Ukrajinsko gospodarstvo bi lahko propadlo, če se bo vojna zavlekla

Ukrajinska vlada še naprej deluje, bančni sistem je stabilen in kratkoročno je mogoče odplačevati dolgove, vendar lahko ruska invazija Ukrajino pahne v uničujočo recesijo, je danes sporočil Mednarodni denarni sklad (IMF). Obenem so opozorili, da bi lahko vojna ogrozila svetovno prehransko varnost, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

IMF je v analizi navedel, da se bo proizvodnja v državi ob predpostavki hitre rešitve vojne letos zmanjšala najmanj za 10 odstotkov. Vendar je sklad opozoril na “veliko negotovost” glede napovedi. Ob sklicevanju na podatke o konfliktih v Iraku, Libanonu, Siriji in Jemnu je IMF pojasnil, da bi bilo lahko “letno zmanjšanje proizvodnje sčasoma veliko večje, in sicer od 25 do 35 odstotkov”.

20.00 Ranjen novinar medijske hiše Fox News

V neposredni bližini ukrajinske prestolnice Kijev je bil med poročanjem poškodovan novinar ameriške televizijske hiše Fox News. Kot so sporočili iz televizijske mreže, je znanih zelo malo podrobnosti, a ekipe na terenu delajo, kolikor lahko, da bi poskušale zbrati več informacij. Fox News je medtem na Twitterju sporočil, da je bil ranjen njihov dopisnik Benjamin Hall, ranjen pa je bil “med zbiranjem novic nedaleč od Kijeva”.

Včeraj je v Ukrajini življenje izgubil novinar in ustvarjalec video vsebin, ameriški državljan Brent Renaud. Renaud je prvi tuji novinar, za katerega se ve, da je umrl med pokrivanjem vojne v Ukrajini, a umrl je vsaj še en predstavnik medijev, in sicer dopisnik ter snemalec Jevgenij Sakun, ki je delal za ukrajinsko televizijo LIVE in špansko agencijo EFE. Umrl je med napadom na televizijski stolp 1. marca. Tarča napada je bila tudi novinarska ekipa britanskega Sky Newsa, ustreljen pa je bil tudi švicarski fotoreporter Guillaume Briquet.

Preberite tudi prispevek Kdo je bil ameriški novinar Brent Renaud, ki je umrl v Ukrajini.

19.22 V EU dogovor o četrtem svežnju sankcij

V EU je bil danes dosežen dogovor o četrtem svežnju sankcij proti Rusiji. Nov sveženj sankcij so potrdili veleposlaniki držav članic EU. Usmerjene so tako proti posameznikom kot pravnim subjektom, vpletenim v vojaško agresijo proti Ukrajini, pa tudi proti več sektorjem ruskega gospodarstva, je sporočilo francosko predsedstvo Svetu EU. Na seznamu sankcij je tudi več oligarhov, med njimi lastnik Chelsea Roman Abramovič.

Četrti sveženj sankcij je minuli konec tedna ob koncu neformalnega zasedanja voditeljev EU v francoskem Versaillesu napovedala že predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po njenih besedah bo ta še dodatno osamil Rusijo od globalnega gospodarskega sistema in ohromil financiranje vojne.

roman arbamovič
PROFIMEDIA

19.20 ZDA: Skoraj ves napredek Rusije je zastal

Po mnenju visokega ameriškega obrambnega uradnika je skoraj ves napredek Rusije zaradi izjemnega ukrajinskega odpora zastal. Pri napredovanju ruskih sil proti ukrajinski prestolnici Kijev ni moč zaznati bistvenih sprememb, saj se ruske čete še vedno nahajajo v bližini letališča Hostomel, je dejal uradnik in dodal, da tudi znakov, da bi Rusija krepila svoje obstoječe sile oziroma da bi jih ponovno zalagala s strelivom, niso zaznali.

19.01 Evropske borze na račun pogajanj med Moskvo in Kijevom z občutnimi skoki

Evropske borze so današnje trgovanje sklenile z občutnimi skoki. Indekse je navzgor potisnilo upanje, da bodo mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino prinesla napredek. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je danes zvišal za 0,71 odstotka in trgovanje končal pri 3218,91 točke.

Frankfurtski indeks DAX se je okrepil za 2,21 odstotka, pariški indeks CAC 40 za 1,75 odstotka, londonski indeks FTSE 100 pa za 0,53 odstotka. Indeks FTSE MIB je v Milanu napredoval za 1,67 odstotka, indeks SMI v Zürichu pa za 1,59 odstotka. Indeks ATX na Dunaju je medtem pridobil 1,53 odstotka.

18.50 Scholz in Erdogan za takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta danes pozvala k čimprejšnji prekinitvi ognja v Ukrajini in vzpostavitvi varnih humanitarnih koridorjev za civiliste. Podprla sta tudi diplomatska prizadevanja, ki bodo omogočila trajno prekinitev ognja. “Popolnoma se strinjava, da mora čim prej priti do prekinitve ognja,” je dejal Scholz v Ankari, kjer se mudi na svojem prvem uradnem obisku od nastopa funkcije. Prav tako je treba čim prej vzpostaviti varne koridorje za evakuacijo civilistov, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

scholz erdogan
PROFIMEDIA

18.40 Slovenija bo Slovaški zaradi povečanega migracijskega toka namenila pomoč

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sprejela odločitev, da se Slovaški republiki preko mehanizma EU na področju civilne zaščite pošlje materialna pomoč v obliki spalnih vreč, odej, dizelskih generatorjev in zaščitnih mask. Ocenjena vrednost pomoči znaša 377.275 evrov. Vrednot stroškov prevoza je ocenjena na 2.500 evrov. Kot so še sporočili po dopisni seji vlade, je Slovaška za mednarodno pomoč  zaprosila zaradi povečanega migracijskega toka na meji z Ukrajino.

18.06 Poljski zunanji minister: Ruska invazija je strateški neuspeh

Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), poljski zunanji minister Zbigniew Rau je danes v Varnostnem svetu ZN ostro kritiziral Rusijo. Rusko invazijo na Ukrajino je označil za “strateški in taktičen neuspeh”, zaradi česar naj bi Moskva sedaj začela napadati civilne cilje. To je Rau označil za državni terorizem.

“Ta operacija je bila slabo pripravljena in izvršena in se je izkazala za strateški in taktičen neuspeh. Namesto da bi potem preprečil nadaljnje izgube častnih vojakov, je Kremelj spremenil taktiko. Začeli so meriti na civilno prebivalstvo in infrastrukturo, da zlomijo duha Ukrajincev. To je obsojanja vredno in sramotno ter predstavlja državni terorizem,” je dejal Rau med rednim poročanjem o delu Ovseja v Varnostnem svetu ZN.

18.00 Vsaj devet mrtvih v zračnem napadu na televizijski stolp

Najmanj devet ljudi je bilo ubitih, še devet pa je bilo ranjenih v raketnem zračnem napadu na televizijski stolp v ukrajinski regiji Rivne, je sporočil guverner Vitalij Koval in dodal, da naj bi bili pod ruševinami še vedno ujeti ljudje. Kot je po poročanju britanskega BBC pojasnil Koval, naj bi stolp in bližnjo upravno zgradbo zadeli dve ločeni raketi.

Kraj Rivne sicer leži približno 200 kilometrov severovzhodno od Lvova, mesta blizu meje s Poljsko, ki je postalo izhodna točka za številne Ukrajince, ki bežijo iz države. Tarča ruskega obstreljevanja so bila danes tudi druga mesta, o smrtnih žrtvah tako poročajo še iz Kijeva in Harkova.

17.43 Ukrajina poziva k izključitvi Rusije iz Sveta Evrope

Ukrajina je danes Svet Evrope pozvala, naj izključi Rusijo, saj ta po invaziji na sosednjo državo ne more biti več članica organizacije. Ukrajinski premier Denis Šmigal je v videonagovoru na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope dejal, da Moskva ne more biti več v evropski družini. “Pozivamo vas, da odločite o takojšnji izključitvi Rusije iz Sveta Evrope,” je dejal Šmigal, ki je poslance iz 46 članic organizacije na izrednem zasedanju nagovoril namesto zadržanega ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega.

svet evrope
PROFIMEDIA

17.39 Ruski izstrelki ogrožajo tudi bogato kulturno zgodovino

Ob prizadevanjih ruske vojske, da zavzame Kijev, se Ukrajinci trudijo pred ruskimi izstrelki zaščititi tudi svojo bogato kulturno zgodovino. Pri tem jim pomaga tudi Unesco. Številni ukrajinski muzeji so svoje zbirke že preselili v varnejša skladišča, v številnih cerkvah so zaščitili okna ali odstranili oltarje.

Unesco pomaga v Ukrajini pri označevanju kulturnih mest z značilno modro-belo oznako v upanju, da bo Rusija spoštovala haaško konvencijo iz leta 1954 o varstvu kulturne dediščine med oboroženimi spopadi, katere podpisnica je.

Kijevska katedrala Svete Sofije
Kijevska katedrala Svete Sofije /PROFIMEDIA

17.15 V jedrski elektrarni Zaporožje naj bi prišlo do eksplozije

Ukrajinsko državno podjetje Energoatom, ki upravljala z elektrarno, je sporočilo, da so ruske čete razstrelile eksplozivno sredstvo v jedrski elektrarni Zaporožje. Do eksplozije naj bi prišlo v bližini glavnega reakroja ukrajinske elektrarne pod ruskim nadzorom. Načrtovane naj bi bile tudi nadaljnje eksplozije. Ukrajinski parlament je sicer pred tem sporočil, da se ruske sile nameravajo “znebiti” streliva pred elektrarno v Zaporožju.

17.00 Združeni narodi z dodatno humanitarno pomočjo Ukrajini

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je napovedal, da bodo ZN namenili dodatnih 40 milijonov dolarjev (dobrih 36 milijonov evrov) za povečanje humanitarne pomoči v Ukrajini. S sredstvi naj bi državi poskušali omogočiti zadostne količine hrane, vode, zdravil in drugih vitalnih zalog ter zagotovili finančno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Ob tem je Guterres posvaril pred nadaljevanjem konflikta, bodisi bodisi naključno ali namerno, saj da ogroža “vso človeštvo”. Nedavni dvig stopnje jedrske pripravljenosti Rusije pa je opisal kot “razvoj, ki mrazi kosti”.

16.50 EU naj bi zamrznila premoženje Abramoviča

Evropska unija soglaša z zamrznitvijo premoženja Romana Abramoviča, poroča angleški Guardian, ki se sklicuje na diplomatske vire. Po poročanju Reutersa naj bi Abramoviča dodali na evropski seznam sankcioniranih ruskih milijarderjev. Sankcije pa bodo stopile v veljavo šele, ko bodo objavljene v uradnem listu EU, kar se običajo zgodi v nekaj urah ali dan po uradni odobritvi.

Doslej so Abramoviču zamrznili že vso lastnino, ki jo ima v Veliki Britaniji oziroma na ozemljih, ki spadajo pod Združeno kraljestvo. Preberite tudi prispevek, kaj vse bi lahko izgubil Roman Abramovič.

16.34 Rusija naj bi silila prebivalce Krima v vojskovanje

Ukrajinski premier Denis Šmigal je v virtualnem nagovoru Svetu Evrope dejal, da Rusija sili ljudi na Krimu, da služijo v ruskih oboroženih silah. “Ruska vlada mobilizira prebivalce Krima in prisili ljudi, ki bi jih morala ščititi četrta Ženevska konvencija, da se pridružijo oboroženim silam Rusije. Prisili jih, da služijo v oboroženih silah sovražne države,” je po poročanju Guardiana dejal Šmigal in dodal, da ruski vojaški pilotje “mečejo bombe na lastne matere”.

16.27 Moskva zahodnim podjetjem grozi z aretacijami in zasego premoženja

Ruski tožilci naj bi izdali opozorila številnim tujim podjetjem preko telefona, pisno in osebno. V njih naj bi zagrozili z aretacijo vodilnih, ki bi kritizirali vlado, ali zaplembo premoženja, vključno z intelektualno lastnino. Takšne grožnje so med drugim prejeli Coca-Cola, McDonald’s, Procter & Gamble, IBM in Yum Brands, krovna družba KFC in Pizza Hut.

Zaradi opozorila se je vsaj eno od ciljnih podjetij odločilo za omejitev stikov s svojimi ruskimi podružnicami. Skrbelo naj bi jih, da bi lahko ruske oblasti prestregle elektronsko pošto ter sporočila med sodelavci, je objavo povzela francoska tiskovna agencija AFP.

16.19 V Donecku po trditvah Moskve ukrajinska raketa ubila več ljudi

Ruske oblasti so sporočile, da je ukrajinska raketa v Donecku danes ubila 23 ljudi, med njimi so otroci, deset ljudi naj bi bilo ranjenih. V Moskvi so to označili za vojni zločin. V Kijevu so izstrelitev rakete na Doneck zanikali. Po navedbah AFP trditev o številu žrtev ni mogoče preveriti, je pa teritorialna obramba Donecka na omrežju Telegram objavila fotografije več okrvavljenih trupel na ulici, okoli katere so porušene zgradbe.

Vodja doneških separatistov Denis Pušlin pa je za rusko televizijo dejal, da je šlo za raketo s kasetnim strelivom, ki so jo prestregli, tako da je bilo žrtev manj, kot bi jih bilo sicer. Žrtve naj bi bili ljudje, ki so čakali na avtobus, je dejal.

15.40 Več kot 2,8 milijona ljudi že zapustilo Ukrajino

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je Ukrajino od začetka ruske invazije zapustilo že več kot 2,8 milijona ljudi. “Vsako minuto ljudje bežijo pred vojno v Ukrajini,” so zapisali pri IOM. Po podatkih Unicefa ima vojna v Ukrajini uničujoče posledice za več kot 7,5 milijona otrok.

15.20 Nenaveden predlog Elona Muska

V nenavadnem oziroma bizarnem pozivu na Twitterju je ameriški tehnološki milijarder Elon Musk pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina na dvoboj. Zmagovalec naj bi nato odločil o usodi Ukrajine, poroča BBC. Ruski predsednik se na poziv ni odzval.

15.11 Tehnični premor v pogovorih med Ukrajino in Rusijo

Svetovalec v uradu ukrajinskega predsednika in pogajalec na pogovorih z Rusijo Mihajlo Podoljak je na Twitterju sporočil, da sta se obe strani dogovorila za tehnični premor pogajanj, ki se bodo tako nadaljevala v torek. “Naredili bomo tehnični premor do jutri, da bi omogočili dodatno delo delovnih podskupin ter razjasnitev nekaterih terminov,” je na Twitterju zapisal Podoljak. Današnji pogovori so bili prvi po srečanju zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe, v Turčiji prejšnji četrtek. Prvi trije krogi pogovorov so potekali v živo v Belorusiji, preboja na njih ni bilo, sta pa konec tedna obe strani izražali previden optimizem.

14.50 Iz Mariupola uspelo odpeljati 160 avtomobilom

Iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupol je danes uspelo odpeljati okoli 160 avtomobilom s civilisti, so sporočile lokalne oblasti. Sicer naj bi danes v Ukrajini potekal umik civilistov po desetih humanitarnih koridorjih. Iz Mariupola, ki ga že več dni oblegajo ruske sile in proruski separatisti, je dopoldne proti Zaporožju odpeljalo okoli 160 vozil, je preko Telegrama sporočil občinski svet mesta ob Azovskem morju. Koliko ljudi je bilo v vozilih, niso sporočili. Razmere v mestu so nevzdržne, ni elektrike in ogrevanja, zmanjkuje vode in hrane, poleg tega je mesto stalno tarča ruskega obstreljevanja.

PROFIMEDIA

14.25 Več posameznikov zasedlo dvorec ruskega oligarha v Londonu

Več posameznikov je v središču Londona zasedlo dvorec ruskega milijarderja Olega Deripaske, poroča Guardian. Dvorec je zasedlo skupaj pet oseb, njihova želja pa je, da ga odprejo za vse Ukrajince, ki bežijo iz svoje države. “Vi okupirate Ukrajino, mi okupiramo vas,” so dejali ob zavzetju luksuzne vile. Kasneje je na prizorišče prispela tudi policija, ki je vstopila v dvorec. Deripasko je aluminijev magnat, ki ga je pred tednom doletela sankcija britanske vlade. V začetku marca je sicer pozval Putina, naj sklene premirje z Ukrajino.

14.15 Zelenski: Četrti krog pogovorov zelo zahteven

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je današnji četrti krog mirovnih pogovorov z Rusijo “zelo zahteven.” Dodal je, da vsi čakajo na razplet pogovorov, vendar bo potrebno počakati do večera. Zelenski bi sicer moral danes nagovoriti tudi Svet Evrope, vendar tega po poročanju CNN ni storil. Četrti krog pogovorov poteka preko videopovezave.

“Obe strani aktivno izražata svoja stališča. Razlogi za neskladje so različni politični sistemi. Ukrajina predstavlja svoboden dialog in obvezen konsenz, Rusija pa zatira lastno družbo,” je ob sliki pogajanj zapisal ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak.

14.00 Janša: Resna pogajanja bodo šele, ko bo Ukrajina zaustavila prodor ruskih enot

Vojna v Ukrajini se bo končala, ko bo ta država sama s pomočjo, ki jo prejema, dovolj močna, da bo zaustavila prodor ruskih enot, šele takrat bodo stekla resna pogajanja, je danes v DZ dejal premier Janez Janša. Zato je treba Ukrajini pomagati, saj se tam dejansko borijo za varnost in blaginjo celotne Evrope, je dodal.

13.50 Ukrajina: Ruske sile poškodovale električni vod jedrske elektrarne v Černobilu

Ruske sile so poškodovale visokonapetostni vod, ki povezuje nekdanjo jedrsko elektrarno v Černobilu z električnim omrežjem, je sporočila ukrajinska državna energetska družba. BBC in Reuters opozarjata, da informacij nista mogla neodvisno preveriti, ob tem pa državno energetsko podjetje Ukrenergo ni predložilo dokazov o škodi. Ni znano, ali je zaradi poškodbe nekdanja jedrska elektrarna izgubila vso zunanjo oskrbo z električno energijo. Ruske sile so nekdanjo jedrsko elektrarno zasedle 24. februarja, poroča Reuters. Težave z električno oskrbo so imeli sicer tudi že pretekli teden, nato pa je delavcem v nedeljo uspelo vzpostaviti električno povezavo.

13.40 Ukrajinski zunanji minister znova objavil poziv podjetjem, naj zapustijo Rusijo

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je ponovno pozval mednarodna podjetja, naj zapustijo Rusijo. Ob tem je pozval vlade po svetu, naj prenehajo kupovati ruski premog, plin, saj sta oba “prepojena z ukrajinsko krvjo.” “Mednarodna podjetja morajo zapustiti Rusijo, tako iz moralnih kot pragmatičnih razlogov,” je dejal Kuleba na brifingu.

Dmitro Kuleba
Murad Sezer/REUTERS

13.20 Več ranjenih v obstreljevanju Mikolajeva

V pristaniškem mestu Mikolajev je bilo v jutranjih obstreljevanjih ubiti dve osebi, deset pa jih je bilo ranjenih, poroča CNN, ki se sklicuje na profil teritorialne skupnosti mesta na Facebooku. Nikolajev je že več dni tarča močnim napadom ruskih sil. Dva mostova, ki vodita v obmorsko mesto, sta bila danes zaprta, ob tem pa je most na zahodu mesta proti Odesi porušen.

13.10 Tudi Rusija zanika, da je Kitajsko prosila za pomoč

Iz Kremlja so sporočili, da bi Rusija lahko prevzela popoln nadzor nad večjimi ukrajinskimi mesti in ima dovolj vojaške moči, da izpolni vse svoje cilje v Ukrajini brez pomoči Kitajske, poroča BBC. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je tako zanikal trditve ZDA. Na vprašanje, ali držijo poročila, da naj bi Bela hiša prejela informacije, da je Rusija zaprosila Kitajsko za vojaško pomoč v Ukrajini, je odgovoril, da ne, poroča ruska tiskovna agencija Tass. “Rusija ima neodvisen potencial za nadaljevanje operacije. Kot smo povedali, gre po načrtih in bo končana v roku in v celoti,” je dejal, kot poroča BBC. Čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin na začetku operacije v Ukrajini vojski dal ukaz, naj se vzdrži napadov na večja mesta, pa zdaj obrambno ministrstvo ne izključuje možnosti, da bi prevzelo popoln nadzor nad velikimi naseljenimi območji, ki so zdaj tako rekoč obkoljena, je dodal Peskov.

13.05 Putinov zaveznik naj bi priznal, da napredek ruskih sil ni tako hiter, kot bi si želeli

Tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina naj bi priznal, da ruska “posebna vojaška operacija” v Ukrajini ne poteka z želeno hitrostjo, poroča Guardian. Vodja nacionalne garde Viktor Zolotov je za počasno napredovanje ruskih sil po poročanju Guardiana okrivil skrajno desne ukrajinske sile, ki se skrivajo za civilisti.

13.00 N1 STUDIO: Kje ima vladni urad, pristojen za begunce, največ izzivov?

V Slovenijo vsak dan prihaja več in več beguncev iz Ukrajine, Slovenci pa smo v prvih dneh vojne izkazali izjemno pripravljenost pomagati. O tem, koliko Ukrajincev je do sedaj prišlo v Slovenijo, koliko jih bo tukaj ostalo, kako je zanje poskrbljeno in kako jim lahko pomagamo, v oddaji N1 STUDIO z direktorico vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarino Štrukelj. Preberite več in si poglejte oddajo.

12.55 N1 iz Ukrajine: “V naslednjih dneh pričakujemo še več raketnih napadov”

Rusija je v nedeljo zjutraj napadla ukrajinsko vojaško oporišče Javoriv na zahodu Ukrajine, ki je manj kot 25 kilometrov oddaljeno od meje s Poljsko. Dopisnik N1 iz Ukrajine Oleg Pilipenko pravi, da lahko v naslednjih dneh pričakujemo še več raketnih napadov. Preberite več.

Ukrajina
N1

12.50 Nagovor Zelenskega Svetu Evrope kasneje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi okrog 12. ure nagovoril Svet Evrope, vendar je svoj nagovor časovno premaknil. Mediji poročajo, da naj bi svet nagovoril ob 16. uri.

12.40 Več žrtev v raketnem napadu na Doneck

V raketnem napadu na Doneck je bilo poškodovanih več oseb, poroča CNN, ki navaja, da je nekaj ljudi v napadu tudi umrlo. Na fotografijah s prizorišča je videti tudi ostanke rakete, ni pa jasno, čigave so, dodaja CNN.

11.55 Umrla nosečnica iz bolnišnice v Mariupolu

Pred dnevi je zaokrožila fotografija visoko noseče Ukrajinke, ki jo na nosilih nosijo iz porodnišnice v Mariupolu. Kot poroča AFP, naj bi ženska kot novorojenček umrla.

11.50 Po strmoglavljenju brezpilotnika bodo piloti lovcev dlje v pripravljenosti

V avstrijski vojski so, potem ko je v Zagrebu prejšnji teden strmoglavil brezpilotni letalnik, nekoliko okrepili pripravljenost svojih zračnih sil. Kot na spletni strani poroča časnik Krone, so podaljšali čas pripravljenosti pilotov eurofighterjev, saj ne izključujejo možnosti ponovitve zagrebškega dogodka. Preberite več.

11.40 Srbija nasprotuje sankcijam proti Rusiji

Srbija ne bo podprla sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, je v nedeljo na srbski televiziji TV Pink dejala srbska premierka Ana Brnabić. Sankcijam zaradi varovanja interesov srbske države ni naklonjena niti srbska opozicija. “Edini cilj naše zunanje politike je varovanje interesov Srbije. Naša država spoštuje mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost držav. Kar se tiče uvajanja sankcij, pa nismo zanje in ne verjamemo v to politiko,” je dejala v oddaji na TV Pink.

11.30 Več eksplozij v Kijevu

V središču Kijeva je bilo okrog 10. ure slišati več glasnih eksplozij, poroča Kyiv Independent, ki dodaja, da se zdi, da so mestni zračni obrambni sistemi sestrelili rakete, ki so ciljale Kijev. Medij je kasneje dodal, da naj bi umrla ena oseba.

11.20 Rusija naj bi Ukrajini blokirala dostop do Črnega morja

Polotok Krim, ki ga je priključila Rusija, in Donbas na vzhodu Ukrajine naj bi zdaj povezoval kopenski koridor, je danes za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti povedal podpredsednik krimske vlade Georgij Muradov. Ukrajinske oblasti teh informacij za zdaj niso potrdile. Po poročanju britanskega zunanjega ministrstva so ruske pomorske sile uspešno blokirale ukrajinsko obalo Črnega morja ter jim preprečile dostop do pomembnih pomorskih poti.

11.16 Pogajanja so v teku

Ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak je na Twitterju potrdil, da so pogajanja med Rusijo in Ukrajino v teku. Zapisal je, da obe strani aktivno izražata svoja stališča ter da komunikacija poteka, vendar je težko. “Razlog za neskladje so preveč različni politični sistemi,” opiše.

11.15 V napadu na letalsko tovarno Antonov naj bi umrli dve osebi

V današnjem napadu na letalsko tovarno Antonov naj bi umrli dve osebi, poroča AlJazeera. Sedem ljudi naj bi bilo ranjenih.

11.10 WHO opozarja, da bi vojna v Ukrajini lahko poslabšala pandemijo

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da bi vojna v Ukrajini lahko poslabšala stanje glede epidemije covida-19. Preberite več.

11.05 Ukrajina pravi, da je od začetka invazije umrlo vsaj 90 otrok

Od začetka ruske invazije je bilo v Ukrajini ubitih 90 otrok, je sporočilo ukrajinsko generalno tožilstvo. Po poročanju Ukrajine naj bi samo v Mariupolu umrlo 2500 ljudi, poročajo mediji.

11.00 Ruski napad na oporišče ob meji s Poljsko po navedbah Varšave sporočilo Natu

Ruski napad na ukrajinsko vojaško oporišče pri Lvovu blizu meje s Poljsko, v katerem je v nedeljo umrlo najmanj 35 ljudi, je bil provokacija in poskus ogrožanja zveze Nato, je danes poudaril namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz. Poteza Rusije je bila “zelo provokativna”, je za britanski BBC dejal Przydacz. “Zagotovo so vedeli, da je ta vojaška baza postavljena zelo blizu poljske meje,” je dodal. “Torej so seveda Rusi vedeli, kaj napadajo, in so želeli ogroziti Nato. (…) Želeli so poslati sporočilo, da grozijo Natu,” je zatrdil. Pri tem je izrazil bojazen, da so Poljska in številne druge države “ogrožene, saj Putin skuša uničiti svet, v katerem živimo”.

10.30 Četrti krog pogajanj o vzpostavitvi premirja in umiku ruskih vojakov

Igor Zovka, namestnik vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega, je za BBC dejal, da je stališče Moskve zdaj bolj konstruktivno, kot je bilo prej. “Namesto da bi nam postavili ultimat ali rdeče črte ali prosili Ukrajino, naj kapitulira, se zdi, da so zdaj začeli konstruktivna pogajanja,” je dejal. Ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak je na Twitterju sporočil, da se bo četrti krog pogajanj osredotočil na vzpostavitev premirja, umik ruskih vojakov in varnostna jamstva za Ukrajino. Ponovil je stališče Ukrajine, da bodo njeni pogajalci zavrnili razpravo o obliki prihodnjih odnosov z Rusijo, dokler dokler Moskva ne pristane na takojšnjo prekinitev ognja, poroča BBC.

10.26 Oglasil se je ruski oligarh, ki so mu v Trstu zasegli futuristično jadrnico

Italijanske oblasti so v petek v Trstu zaplenile luksuzno jadrnico ruskega oligarha Andreja Melničenka. Ruski milijarder se je namreč znašel na seznamu oseb, proti katerim je Zahod zaradi vojne v Ukrajini uvedel stroge sankcije in jim zamrznil premoženje. Zdaj se je z izjavo oglasil tudi Melničenko, ki je zapisal, da je vleči vzporednice med udeležbo na sestanku z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in vojno v Ukrajini “absurdno in nesmiselno”. Preberite več.

10.25 Zelenski opozarja, da je le vprašanje časa, kdaj bo Rusija napadla ozemlje Nata

“Če ne zaprete našega neba, je le vprašanje časa, kdaj bodo ruske rakete padle na vaše ozemlje, na ozemlje Nata,” je opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Preberite več.

9.55 Kakšna je jadrnica, ki so jo zaplenili najbogatejši Srbkinji?

Jadrnica Sailing Yacht A, ki so jo v Trstu zaplenili ruskemu oligarhu Andreju Melničenku in njegovi ženi, Srbkinji Sandri Melničenko, je največja jadrnica na svetu. Dolga je 143 metrov, vredna pa kar 530 milijonov evrov. Preberite več.

9.40 Ukrajina Zahod znova poziva, naj ji pomaga z orožjem in sankcijami

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je znova pozval Zahod, naj Ukrajini pomaga z orožjem in uvede dodatne sankcije zoper Rusijo ter jo popolnoma izolira in tako prepreči, da bi se v konflikt ujele še druge države, poroča Guardian. “Tistim v tujini, ki se bojijo, da bi jih vlekli v tretjo svetovno vojno. Ukrajina se uspešno bori. Potrebujemo vas, da nam pomagate v boju. Zagotovite nam vso potrebno orožje,” je Kuleba zapisal na Twitterju.

9.35 Kako je po ruski zasedbi videti Kačji otok?

V javnost je prišel prvi satelitski posnetek ukrajinskega Kačjega otoka, kjer so v prvih dneh vojne potekali hudi boji z močnim obstreljevanjem. Na sliki lahko opazimo poškodovane stavbe in številne kraterje, ki so nastali med obstreljevanjem otoka. Preberite več.

kačji otok, ukrajina,
Maxar Technologies/CNN

9.34 Iranski zunanji minister v torek v Moskvo na pogovore o jedrskem sporazumu

Iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahian naj bi v torek odpotoval v Moskvo na pogovore o iranskem jedrskem sporazumu, in sicer le nekaj dni potem, ko so bila pogajanja o oživitvi sporazuma prekinjena zaradi novih ruskih zahtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

9.30 Kitajska zavrača ameriške trditve

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je dejal, da so trditve ameriških uradnikov, da je Rusija od Pekinga zahtevala vojaško opremo, “dezinformacije” iz ZDA, poroča Reuters. Tiskovni predstavnik je vztrajal, da je Kitajska “igrala konstruktivno vlogo pri spodbujanju miru in k pogajanjem”, poroča BBC.

9.25 Dogovor o desetih humanitarnih koridorjih

Ukrajina pravi, da bo danes skušala evakuirati civiliste prek 10 humanitarnih koridorjev, poroča AlJazeera, vključno iz mest v bližini prestolnice Kijev in v vzhodni regiji Lugansk. “Še enkrat bomo poskušali deblokirati gibanje humanitarnega konvoja, ki je prevažal hrano in zdravila v Mariupol,” je v video nagovoru dejala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

9.15 Obstreljevanje tudi v Mariupolu in Žitomirju

Tarča neusmiljenega ruskega obstreljevanja je še naprej mesto Mariupol, ki so ga ruske sile obkolile 2. marca, kjer je bilo po ocenah ukrajinskih oblasti ubitih 2187 civilistov. Brez vode, hrane, zdravil je ostalo približno 400.000 ljudi. Večkratne poskuse ukrajinske vlade, da dostavi pomoč, je preprečilo rusko obstreljevanje. Žrtve vsakodnevnega obstreljevanja, v katerem so umrli številni civilisti, so še naprej tudi prebivalci Žitomirja zahodno od Kijeva. V prvih dveh tednih invazije so Rusi izvedli več kot 40 raketnih in zračnih napadov na mesto Žitomir, pa tudi na okoliška mesta in vasi, poroča BBC. Ubitih je bilo na desetine ljudi, tako vojakov kot civilistov. Mesto, ki je imelo pred vojno okoli 280.000 prebivalcev, je ključna točka na logističnem in humanitarnem koridorju, je dejal župan Žitomirja Sergej Suhomlin. Pomoč iz Evrope se dobavlja v Kijev in vzhodno prek Žitomirja, begunci pa potujejo v nasprotni smeri.

8.20 Nemčija naj bi kupovala letala F-35

Nemčija načrtuje nakup do 35 nevidnih bojnih letal F-35 ameriškega proizvajalca Lockheed Martin in 15 letal evropskega konzorcija Eurofighter, ob sklicevanju na neimenovane vladne vire v Berlinu poroča več nemških medijev. Nemški kancler Olaf Scholz je že februarja spričo ruske invazije na Ukrajino napovedal bistveno povečanje obrambnega proračuna in obljubil dodatnih sto milijard evrov za posodobitev kronično nezadostno financirane zvezne vojske.

7.55 Ruske sile naj bi obstreljevale letalsko tovarno Antonov

Oblasti v ukrajinski prestolnici so poročale, da ruske sile obstreljujejo letališče Antonov na severu Kijeva. Gre za najpomembnejše ukrajinsko mednarodno tovorno letališče, pa tudi ključno vojaško letalsko oporišče. Nepreverjeni videoposnetki na družbenih omrežjih prikazujejo gost dim, ki se dviga v okolici letališča. Kasneje je mestna uprava navedla, da ruske sile ne obstreljujejo letališča, ampak letalsko tovarno Antonov. Obrat za proizvodnjo letal Antonov se nahaja na letališču Sviatosin, približno 10 kilometrov od središča Kijeva.

7.35 Zelenski Nato znova pozval k prepovedi preletov nad Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vnovič pozval zvezo Nato, naj uvede območje prepovedi poletov nad Ukrajino. Pred za danes predvidenim nadaljevanjem pogajanj med ukrajinsko in rusko delegacijo pa je dejal, da ima ukrajinska stran jasno nalogo – narediti vse, da pride do srečanja obeh predsednikov, poročajo tuje tiskovne agencije. “Če ne zaprete našega neba, je le vprašanje časa, kdaj bodo ruske rakete padle na vaše ozemlje, na ozemlje Nata,” je dejal.

7.30 V požaru v bloku v Kijevu ena ali dve smrtni žrtvi

V obstreljevanju bloka v Kijeva, ki je sprožilo požar, sta umrli dve osebi, tri ljudi so hospitalizirali, poroča Guardian. Ukrajinska državna televizija je medtem poročala o eni smrtni žrtvi, poroča BBC. 9 ljudi naj bi oskrbeli na kraju požara, 15 dodatnih ljudi so iz požara rešili, še dodatnih 63 pa iz bloka evakuirali, poroča Guardian, ki navaja ukrajinsko državno službo za nujne primere. Ranjenih naj bi bilo 12 ljudi, so po poročanju ukrajinske televizije sporočili ukrajinski reševalci.

Požar v Kijevu po obstreljevanju stanovanjske zgradbe
Press service of the State Emergency Service of Ukraine/REUTERS

7.25 Pogajanja danes prek spleta

Pogajanja med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci, ki bodo tokrat prek spleta, naj bi se začela ob 10.30 uri po lokalnem času, kar je ob 9.30 uri pri nas, poroča Guardian.

7.10 Agencije ZN pozivajo Rusijo naj neha z napadi na zdravstvene objekte v Ukrajini

Sklad Združenih narodov (ZN) za otroke (Unicef), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) so sporočili, da grozljivi napadi pobijajo in povzročajo hude rane bolnikom in zdravstvenim delavcem, uničujejo ključno infrastrukturo in silijo tisoče ljudi, da se odpovedo zdravstvenim storitvam kljub nujnim potrebam. “Napadi na najbolj ranljive – dojenčke, otroke, nosečnice in bolnike in zdravstvene delavce so dejanja brezvestne okrutnosti,” so v skupni izjavi sporočile tri agencije ZN, ki so od začetka vojne naštele 12 mrtvih, 34 ranjenih in 24 poškodovanih ali uničenih zdravstvenih objektov. Od začetka vojne je bilo rojenih 4300 otrok, okrog 80.000 Ukrajink pa bo rodilo v naslednjih treh mesecih. “Zdravstveni sistem Ukrajine je očitno prenapet in njegovo sesutje bi bilo katastrofa. To je treba preprečiti za vsako ceno,” so sporočile agencije ZN.

7.05 Bela hiša v primeru napada na ozemlje članic Nata Rusiji grozi s takojšnjim odgovorom

Rusijo čaka takojšen odgovor, če bi napadla ozemlje katere od držav članic zveze Nato, je v nedeljo na televiziji CBS dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. “Predsednik Joe Biden je večkrat več kot jasno povedal, da bomo branili vsak centimeter ozemlja držav članic zveze Nato in s tem je mislil vsak centimeter,” je dejal. Kot je dejal Sullivan, bo napad na katerokoli članico zveze Nato sprožil 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno napad na vse. To pomeni, da bodo na napad odgovorile vse države članice zveze Nato.

7.00 Ukrajino zapustilo 2,7 milijona ljudi

Ukrajino je po podatkih Združenih narodov (ZN) zapustilo 2,7 milijona ljudi, poroča Guardian. Samo v zadnjih 24 urah naj bi državo zapustilo več kot sto tisoč ljudi. Največ Ukrajincev je prebegnilo na Poljsko.

6.50 Po obstreljevanju zagorelo v bloku v Kijevu

Zjutraj naj bi ruske sile obstreljevale devetnadstropni stanovanjski blok v ukrajinski prestolnici Kijev, poroča Guardian, ki povzema Kyiv Independent. Posledično naj bi v bloku zagorelo, na delu so gasilci, dodajajo mediji. Ukrajinska državna služba za nujne primere poroča, da so bili o požaru obveščeni ob 5. uri po lokalnem času, takoj za tem pa se je začela evakuacija stanovalcev. Poročil o morebitnih žrtvah za zdaj ni.

6.15 V Mariupolu obstreljevane tudi stanovanjske zgradbe

Posnetki kažejo, da so bile v nedeljo v ukrajinskem mestu Mariupol obstreljevane tudi stanovanjske zgradbe, poroča BBC.

6.00 Moskva naj bi Peking zaprosila za pomoč

Moskva naj bi Peking večkrat zaprosila za vojaško in gospodarsko pomoč, denimo brezpilotna letala, poroča BBC, ki se nanaša na besede ameriškega uradnika. Visoki ameriški uradnik je ob tem opozoril, da Kitajsko čakajo “hude posledice”, če bo pomagala Rusiji, da se izogne sankcijam, še poroča BBC. Kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu z omenjeno rusko prošnjo ni seznanjeno, dodaja medij, prav tako same informacije ni potrdila Kitajska. Ta je v dneh po začetku ruske invazije obsodila Združeno kraljestvo in ZDA, ko sta ukrajinski vojski poslali orožje, saj naj bi “prilivali olje na ogenj”.

5.00 Četrti krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je v spletnem videu sporočil, da bodo imeli Ukrajinci danes četrto pogajalsko sejo z Rusi, pri čemer ne bodo odstopali od ničesar, kar naj bi Rusija sedaj tudi razumela, in se je že začela pogovarjati konstruktivno. Zaradi tega pričakuje določen rezultat že v naslednjih dneh.

Komentari

Vaš komentar