Spopadi v Ukrajini se nadaljujejo. Ruska vojska je po navedbah ruskega obrambnega ministrstva zasedla mesto Herson na jugu države, čeprav ukrajinske oblasti zagotavljajo, da posamezne predele še vedno nadzorujejo. Siloviti boji potekajo v Harkovu, kjer so ponoči pristali ruski padalci. Kijevu se vedno približuje več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, kar naj bi nakazovalo na velik kopenski napad. Župan Kijeva Vitalij Kličko je opozoril, da se ruske sile hitro približujejo mestu, in ob tem pozval prebivalce, naj ne hodijo ven in naj se pripravijo na obrambo mesta. Iz Ukrajine je v zadnjem tednu dni zbežalo že več kot 830.000 ljudi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je zagotovil, da Belorusija ne bo sodelovala v napadu na Ukrajino. Ruski in ukrajinski predstavniki bodo v četrtek nadaljevali pogajanja. V torek je bil napaden televizijski stolp v Kijevu, v napadu je umrlo vsaj pet ljudi. Rusija je po poročanju tujih medijev že prevzela odgovornost za napad. Češka vlada je v pričakovanju vala beguncev iz Ukrajine razglasila izredne razmere. Gruzija namerava v četrtek oddati prošnjo za pridružitev Evropski uniji. V večernem času pa je v bližini osrednje železniške postaje v Kijevu odjeknila močna eksplozija, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila posledica sestrelitve ruske križarske rakete. V tujih medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

Dogajanje smo spremljali v živo: 

23.02 ZN: Do 1. marca 227 ubitih civilistov, 525 ranjenih

Urad Združenih narodov za človekove pravice je danes potrdil, da je bilo v Ukrajini od začetka konflikta do polnoči 1. marca ubitih 227 civilistov in 525 ranjenih, vendar menijo, da je število dejanskih žrtev bistveno višje. “Večino teh žrtev je povzročila uporaba eksplozivnega orožja s širokim udarnim območjem, vključno z obstreljevanjem težkega topništva in raketnih sistemov z več izstrelki ter zračnimi napadi,” so zapisali v ženevski izjavi.

22.45 ZDA Ukrajini dostavile na stotine protiletalskih raket Stinger

ZDA so v zadnjih nekaj dneh Ukrajini prvič dostavile na stotine protiletalskih raket Stinger, vključno z več kot 200 v ponedeljek, navaja ameriški uradnik in vir v kongresu.

22.40 V eksploziji v Kijevu naj ne bi bilo poškodovanih

Župan ukrajinske prestolnice Vitali Kličko je dejal, da predhodna poročila kažejo, da v eksploziji v bližini osrednje železniške postaje v Kijevu ni bilo žrtev, a je dodal, da podrobnosti še preiskujejo. “Sovražnik se je poskušal prebiti do našega mesta, a ukrajinski branilci odbijajo okupatorje in branijo našo prestolnico,” je nadaljeval Kličko.

22.20 Eksplozijo v Kijevu povzročila sestrelitev ruske rakete

Eksplozijo v bližini osrednje železniške postaje v Kijevu so povzročile razbitine križarske rakete, ki jo je sestrelila ukrajinska zračna obramba, je sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko. Del raketnih razbitin je zadel ogrevalno cev, kar je povzorčilo eksplozijo, je Geraščeno zapisal v Facebook objavi in dodal, da bi bile žrtve in škoda grozljive, če ruske rakete ne bi uspeli sestrelili in bi zadela središče ukrajinske prestolnice.

21.45 Konvoj ruskih sil na poti do Kijeva je “zastal”

Ameriško obrambno ministrstvo poroča, da so ruske sile v zadnjih 24 do 36 urah dosegle majhen napredek. Več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, ki se premika proti ukrajinski prestolnici, naj bi po poročanju Pentagona “zastal”. “Verjamemo, da se Rusi ponovno združujejo in ocenjujejo napredek,” je novinarjem dejal predstavnik Pentagona John Kirby in dodal, da se ruske sile na jugu sicer soočajo z manjšim odporom kot na severu. Kirby je še dodal, da Pentagon ne more potrditi, da so Herson zavzele ruske sile.

21.31 Macron: Evropa je z rusko invazijo vstopila v novo obdobje

Evropa je z rusko invazijo v Ukrajino vstopila v “novo obdobje”, je v današnjem televizijskem nagovoru narodu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zagotovil je, da se bo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal, dokler bo treba. “Odločil sem se, da ostanem v stiku s predsednikom Putinom, dokler bom lahko, dokler bo treba, da bi ga prepričal, naj se odpove nasilju (…) in preprečil širjenje konflikta,” je še dejal francoski predsednik.

“Naša Evropa je že pokazala enotnost in odločnost. Vstopila je v novo dobo,” je dejal Macron in dodal, da bodo morali evropski voditelji na neformalnem vrhu v Versaillesu, ki ga bo 10. in 11. marca gostilo francosko predsedstvo Svetu EU, odločiti o novem ekonomskem modelu EU. Po prvotnih načrtih bi morali na vrhu razpravljati o “evropskem modelu rasti in investicij za 2030”. Evropa pa “mora zdaj sprejeti plačilo cene miru, svobode in demokracije. Mora vlagati več, da bi bila manj odvisna od drugih celin in da bi lahko sama sprejemala odločitve”, je povedal Macron. Zavzel se je za več investicij v energetsko neodvisnost in obrambo EU.

21.25 Mesto Herson naj bi padlo v roke ruskih sil

Župan mesta Herson Igor Kolihajev je v sporočilu na Facebooku namignil, da je mesto na jugu Ukrajine padlo v roke ruskih sil. Kot poroča BBC, naj bi med drugim zapisal, da so bili danes v “mestnem svetu oboroženi obiskovalci” in da je vojakom dejal, da “v mestu ni oboroženih ukrajinskih enot, le civilisti in ljudje, ki želijo tu živeti”. Kot je še zapisal, naj bi moskovske sile uvedle dodatno policijsko uro, ki med 20. uro in 6. uro prepoveduje gibanje na proste. V mesto pa bodo dovolili le vstop avtomobilom, ki bodo dostavljali zaloge hrane, zdravil ter drugih nujnih potrebščin.

Iz zapisa, na katerega se sklicuje BBC, je razvidno, da morajo avtomobili v mestu voziti z minimalno hitrostjo, peščem pa je prepovedano gibanje v skupinah, tako se hkrati lahko gibljeta le dve osebi. Informacij sicer ni mogoče neodvisno preveriti.

21.00 Ruska bojna letala kršila švedski zračni prostor

Štiri ruska bojna letala so vstopila v švedski zračni prostor vzhodno od otoka Gotland v Baltskem morju, so danes sporočili iz švedske vojske. “V luči trenutnih razmer obravnavamo incident zelo resno,” je v izjavi sporočil poveljnik švedskih letalskih sil Carl-Johan Edstrom. Kršitev zračnega prostora je bila sicer kratka.

20.49 Češka v pričakovanju vala beguncev razglasila izredne razmere

Češka vlada je v pričakovanju vala beguncev iz Ukrajine razglasila izredne razmere, ki bodo začele veljati v petek, je danes po seji vlade povedal češki notranji minister Vit Rakusan. Vlada bo lahko tako sprejemala ukrepe brez predhodnega posvetovanja s parlamentom. Država bo povečala tudi svoj obrambni proračun za približno milijardo čeških kron oziroma skoraj 40 milijonov evrov. Vendar je predsednik vlade Petr Fiala poudaril, da varnost države ni neposredno ogrožena. “Vsem državljanom želim zagotoviti, da se jim ni treba bati,” je dejal Fiala.

Zaradi vpletenosti Belorusije v ukrajinski konflikt bo država prav tako prenehala izdajati vizume Belorusom, razen v humanitarnih primerih. . “Glede vizumov za Beloruse smo sprejeli enake ukrepe kot za Rusijo,” je danes povedal zunanji minister Jan Lipavski. Češka je sicer že 25. februarja, dan po napadu Rusije na Ukrajino, prenehala izdajati vizume za Ruse.

20.46 Ukrajinske sile naj bi znova prevzele nadzor nad več območji

Ukrajina je sporočila, da so njene sile znova prevzele nadzor nad več območji, ki so jih pred tem nadzorovali ruski vojaki. Od ruskih sil so tako znova prevzeli nadzor nad naseljem Makariv zahodno od Kijeva, o zmagi ukrajinskih enot poročajo tudi z območja v bližini kraja Horlivka severovzhodno od Donecka. Informacij sicer ni mogoče neodvisno preveriti.

20.41 Lavrov zamrznitev ruskega premoženja na Zahodu označil za krajo

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kritiziral sankcije, ki jih je uvedel Zahod, in zamrznitev ruskega premoženja označil za krajo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Pljuvajo po vseh načelih, ki so jih trdno uveljavili na mednarodnem prizorišču,” je Lavrov dejal za televizijski kanal al-Jazeera.

20.40 Močna eksplozija v bližini kijevske železniške postaje

V bližini osrednje železniške postaje v Kijevu je bila v večernem času slišana močna eksplozija, je po poročanju Reutersa v spletni objavi povedal svetovalec ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko. Kot je dodal Geraščeno, je bil v raketnem napadu uničen sistem za oskrbo s toplotno energijo, zaradi česar bodo deli Kijeva tekom noči morda ostali brez ogrevanja. Kot še poroča Reuters, z območja evakuirajo na tisoče otrok in žensk. Po poročanju ukrajinske državne železniške družbe Ukrajinske železnice pa je stavba, kjer se nahaja toplotni sistem, utrpela manjšo škodo. Število žrtev še ni znano.

Novinarske ekipe CNN na terenu medtem poročajo o sirenah, ki svarijo pred zračnim napadom v Odesi in Umanu.

20.30 EU bo sprejela ukrepe na področju kriptovalut

Evropska unija namerava sprejeti ukrepe na področju kriptovalut, da bi preprečila, da bi Rusija zaobšla gospodarske sankcije, je v sredo dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire. Dodal je, da čeprav so natančni ukrepi v zvezi s kriptovalutami nejasni, so članice EU “odločene”, da se osredotočijo na to področje, da bi zagotovile učinkovitost sankcij proti Rusiji.

20.08 Šircelj: Slovensko gospodarstvo bo hitro našlo nadomestne trge

Vojna v Ukrajini pomeni tveganje zvišanja cen energije in hrane, kar bi vplivalo na inflacijo, evropski finančni in gospodarski sistem se mora na to pripraviti, je povedal finančni minister Andrej Šircelj po izrednem sestanku ministrov EU. Ob tem je ocenil, da bo slovensko gospodarstvo zelo hitro našlo nadomestne trge in da bo preneslo vpliv vojne.

Finančni ministri EU po Šircljevih besedah danes na izrednem virtualnem sestanku niso govorili o nikakršnih številkah niti niso opravili primerjalne analize učinka sankcij proti Rusiji na članice unije, šlo je zgolj za izmenjavo mnenj. Slovenija ima po ministrovih navedbah izredno robusten finančni sistem in dovolj rezerv, da pomaga gospodarstvu. “Gospodarstvo Slovenije je takšno, da bo zelo hitro našlo nadomestne trge in kupce,” je poudaril minister. Ob tem je zatrdil, da bo prizadetim gospodarskim sektorjem pomagala tudi država, zlasti pri odpiranju trgov.

20.07 Gruzija napovedala vložitev prošnje za članstvo v EU

Gruzija, nekdanja sovjetska država na vzhodni obali Črnega morja, namerava jutri oddati prošnjo za pridružitev Evropski uniji. Odločitev je gruzijska vlada sprejela dan po tem, ko je Evropski parlament sprejel resolucijo, da Ukrajina čim prej dobi status kandidatke za članstvo v Uniji. Predsednik gruzijskega parlamenta Shalva Papuashvili je na Twitterju zapisal, da bo Gruzija uradno zaprosila za članstvo v EU, predsednik vladajoče stranke Gruzijske sanje Irakli Kobakhidze pa ob tem Unijo poziva, “naj nujno pregleda našo prošnjo in sprejme odločitev, da Gruziji dodeli status kandidatke za članstvo v EU,” poroča BBC.

19.54 ZDA z novimi sankcijami proti Rusiji in Belorusiji

Bela hiša je danes sporočila, da ZDA uvajajo nove sankcije zaradi ruske agresije na Ukrajino proti Rusiji in Belorusiji, ki pri agresiji sodeluje. State Department je medtem sporočil, da se sankcijam proti Rusiji pridružuje tudi Južna Koreja.

Nove sankcije so namenjene kaznovanju Belorusije zaradi pomoči ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu pri invaziji na Ukrajino, oslabitvi ruskega obrambnega sektorja in ruske vojaške moči za več let naprej, napadu na najpomembnejše vire ruskega premoženja in prepovedi vstopa ruskim letalom v ameriški zračni prostor. Slednje je v torek zvečer napovedal predsednik ZDA Joe Biden.

19.35 Uradno: Abramovič bo prodal Chelsea

Preko uradne spletne strani londonskega nogometna kluba Chelsea se je oglasil njegov ruski lastnik Roman Abramovič. V daljšem pismu je potrdil, da prodaja nogometni klub, denar od prodaje pa bo namenil vsem žrtvam vojne v Ukrajini.

19.20 Rusija izstrelila že več kot 450 raketami

Ruska vojska je od začetka invazije na Ukrajino izstrelila več kot 450 raket, je po poročanju CNN dejal visoki ameriški obrambni uradnik. Dodal je, da včeraj v Ukrajini ni bilo bistvenih sprememb na terenu, po ameriških ocenah pa je Rusija za zdaj v vojno poslala 82 odstotkov razpoložljive bojne moči. Ruske sile od včeraj niso naredile večjega premika, so pa povečale topništvo in raketne sisteme za ciljanje na infrastrukturo v mestih.

19.00 WHO opozarja na “kritično” pomanjkanje kisika v Ukrajini

Predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opozarjajo na pomanjkanje kisika Ukrajini, ki ga med drugim rabijo tudi za zdravljenje bolnikov s covidom-19. “Kritično pomanjkanje kisika bo vplivalo na zmožnost zdravljenja bolnikov s covidom-19 in številnimi drugimi boleznimi. Vsaj tri velike tovarne kisika v Ukrajini so zdaj zaprte in iščemo načine za dostop do kisika iz sosednjih držav in načine, kako ga varno dostaviti tja, kjer je potreben,” je na novinarski konferenci dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

18.40 Na dnevnem redu pogajanja tudi premirje

Na drugem krogu mirovnih pogajanj naj bi razpravljali tudi o premirju, je dejal član ruske delegacije. Ukrajinska delegacija se je popoldan odpravila iz Kijeva, ruska vojska pa je vzpostavila varnostni koridor, poroča ruska državna tiskovna agencija Tass. “Ukrajinska delegacija je že zapustila Kijev. Pričakujemo, da bodo tukaj jutri zjutraj,” je dejal Medinski in zagotovil, da sta strani za pogajanja “skupaj” izbrali lokacijo v Belorusiji, ki se nahaja “nedaleč od meje s Poljsko”.

18.25 V vojni v Ukrajini po navedbah Moskve umrlo 498 ruskih vojakov

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je od začetka vojaške operacije v Ukrajini umrlo 498 ruskih vojakov, ranjenih jih je bilo 1597, je poročala ruska tiskovna agencija Ria Novosti. To je prvič od začetka invazije, da je Moskva sporočila število smrtnih žrtev na svoji strani, poroča CNN.

18.08 Generalna skupščina ZN potrdila resolucijo o ruski agresiji proti Ukrajini

Generalna skupščina ZN je danes po treh dneh izrednega zasedanja z 141 glasovi proti petim in 35 vzdržanimi potrdila predlog resolucije o ruski agresiji proti Ukrajini. V resoluciji zahteva takojšen konec spopadov in umik ruskih enot iz Ukrajine. Po objavi izida glasovanja je v dvorani Generalne skupščine zadonel velik aplavz.

17.50 Ukrajinska delegacija naj bi na pogajanja prispela jutri

Ukrajinska stran delegacije je po poročanju Russia 24, ki ga povzema tudi CNN, bo ukrajinska stran na pogajanja prispela jutri zjutraj po lokalnem času. To je povedal vodja ruske delegacije Vladimir Medinski. Dodal je, da so ruske sile omogočile varnostni koridor za ukrajinsko delegacijo. Pogajanja naj bi potekala na poljsko-beloruski meji.

17.40 Ukrajina poziva ruske matere, naj pridejo iskat zajete vojake

Ukrajina je danes pozvala zaskrbljene matere ruskih vojakov, naj pridejo po svoje sinove, ki so jih zajeli na bojišču, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Teden dni po ruski invaziji na Ukrajino Kijev trdi, da je zajel več deset ruskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Sprejeta je bila odločitev, da se zajete ruske vojake izroči njihovim materam, če pridejo po njih v Ukrajino, v Kijev,” je v izjavi sporočilo obrambno ministrstvo.

17.30 V Ljubljani shod v podporo Ukrajini

V Ljubljani se je ob 17. uri začel shod v podporo Ukrajini in zoper rusko agresijo. Gre za drugi shod v tem tednu, prvega so včeraj organizirali predstavniki civilne družbe in civilnih iniciativ, današnjega organizira Kulturno društvo Ljubljana – Kijev. Med govorci je bilo več članov vlade, tudi predsednik vlade Janez Janša. Podrobnosti lahko spremljate v članku V ŽIVO: “Tukaj smo, da se spominjamo leta 1991, ko se je isto dogajalo tudi nam”.

17.15 Obe strani potrdili nove pogovore

Dopoldan je naprej ruska delegacija potrdila, da so pripravljeni na nov krog pogajanj z ukrajinsko stranjo, popoldan pa so udeležbo potrdili tudi Ukrajinci. Kdaj in kje bo potekal drugi krog pogajanj, ni znano. Edini podatek je, da se bodo pogajanja nadaljevala nocoj. Rusko delegacijo vodi Vladimir Medinski. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass so na lokacijo pogajanj prispeli pozno popoldan.

17.00 Ruska policija aretirala osnovnošolce zaradi protivojnih protestov

Ruska policija je aretirala pet otrok, starih med 7 in 11 let, ki so pred ukrajinskim veleposlaništvom v Moskvi polagali cvetje in nosili protivojne transparente.

16.40 V vzhodnem delu Ukrajine napovedano močno sneženje

Ukrajino naj bi po napovedih vremenoslovcev v prihodnjih dneh zajelo močno sneženje, poroča CNN. Sneženje naj bi se razširilo predvsem v vzhodnem delu države. Ob tem bo tudi slaba vidljivost, zapadlo pa naj bi okrog 15 centimetrov snega. To zadeva predvsem mesta Doneck, Harkov in Lugansk. Ob snežnih padavinah se bo okrepil tudi veter. V prihodnjih treh dneh bi lahko sunki dosegli hitrost med 40 in 50 kilometrov na uro.

16.20 Indija svoje državljane poziva, naj zapustijo Harkov

Do srede zvečer zapustite Harkov, je svojim državljanom v Ukrajini svetovala Indija. Informacijo je posredoval tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Arindam Bagchi, vendar ni želel razkriti dodatnih podrobnosti, ali so dobili kakšne informacije s strani Rusije, poroča Guardian.

16.00 Rusija: za “širjenje lažnih novic” predlagajo 15 let zapora

V ruskem parlamentu bi lahko že ta teden razpravljali o novem predlogu zakona, ki predvideva 15-letno zaporno kazen za tiste, ki bodo širili “lažne novice” (t. i. fake news) o ruskem vojaškem posredovanju v Ukrajini.

15.40 Župan Kijeva Kličko: Pripravljamo se, da bomo branili naše mesto

Župan ukrajinske prestolnice Kijev Vitalij Kličko je v pogovoru za CNN poudaril, da Ukrajinci stojijo na fronti ene najmočnejših vojsk na svetu in se pripravljajo, da bodo branili ukrajinsko prestolnico. “Veliko močnejši so od nas. Ampak želja po neodvisnosti je za nas glavna naloga,” je dejal in poudaril, da prav vsak ukrajinski vojak kaže ogromno volje v boju za svojo družino, mesto, državo in prihodnost.

15.20 Ruske sile zaostrile obleganje ključnih mest

Ruska vojska vse bolj zaostruje obleganje glavnega mesta Kijev. Prestolnici se približuje konvoj vojaških vozil, ki je od mesta oddaljen še okrog 20 kilometrov. Ruske sile so močno obstreljevale tudi Mariupol in Harkov. Župan mesta Konotop Artem Semenihin je sporočil, da so mu ruske sile postavile ultimat, naj se preda ali pa bo mesto uničeno z obstreljevanjem, poroča Guardian. “Če ste za, se bomo borili,” je dejal v nagovoru množice. Konotop je mesto v vzhodni regiji Sumi.

Dolga kolona ljudi, ki v Harkovu čakajo na hrano v bližini bolnišnice:

14.55 V Mariupolu se bojijo velikega števila žrtev

V mestu Mariupol, ki leži v jugovzhodnem delu Ukrajine, blizu meje z Rusijo, se bojijo, da je bilo v napadih na mesto ubitih več sto ljudi. Mesto so več ur obstreljevali, podžupan Sergij Orlov pa je dejal, da je skoraj povsem uničeno. “Ne moremo prešteti števila žrtev, vendar se bojimo, da jih bo na stotine,” je za BBC povedal Orlov. Dodal je, da je ruska vojska mesto napadala z različnimi oržji – topništvom, raketnimi sistemi in letali. Župan tega obmorskega mesta je dejal, da so Mariupol brez premora obstreljevali 14 ur, ruske sile pa so obstreljevale tudi številna stanovanjska območja. “Ogromno stanovanjske infrastrukture je uničene, ogromno je ranjenih in na žalost je mrtvih veliko civilistov, žensk, otrok in starejših oseb,” je dejal Vadim Boičenko.

14.50 Johnson Putina označil za vojnega zločinca
Britanski premier Boris Johnson je danes v parlamentu ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca in Združene narode pozval k soglasni obsodbi njegove invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Kar smo videli od Putinovega režima pri uporabi streliva, ki so ga odvrgli na nedolžne civiliste, se po mojem mnenju že v celoti kvalificira kot vojni zločin,” je v britanskem parlamentu dejal Johnson, ki je nosil priponko z britansko-ukrajinsko zastavo, številni poslanci pa so bili oblečeni v oblačila v ukrajinskih modrih in rumenih barvah.

14.40 Tudi Ukrajinci potrdili drugi krog pogovorov

“Zdaj je uradno. Drugi krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo bodo danes,” je za CNN dejal pomočnik ukrajinskega predsednika. Dodal je, da bo delegacija ista kot v prvem krogu. Drugi krog pogovorov naj bi potekal v Belorusiji, blizu beloruske-poljske meje. Prvi krog pogovorov je trajal pet ur, končal pa se je brez preboja.

14.30 Ruske sile ubile več kot dva tisoč ukrajinskih civilistov

Po poročanju ukrajinske državne službe za nujne primere so ruske vojaške sile od začetka invazije v četrtek prejšnji teden ubile več kot dva tisoč ukrajinskih civilistov. Po podatkih Organizacije Združenih narodov je med njimi najmanj 13 otrok. Ruske sile so ob tem uničile tudi na stotine objektov prometne infrastrukture, domov, bolnišnic in vrtcev, še dodaja državna služba.

14.20 Konvoj vozil 24 kilometrov stran od Kijeva

Ruski konvoj oklepnih vozil je po poročanju BBC od Kijeva oddaljen okrog 24 kilometrov. Konvoj vojaških vozil je dolg 64 kilometrov in se pomika proti ukrajinski prestolnici s severa.

14.00 Posnetki uničenja v mestu Harkov

Harkov je bil v torek in sredo zjutraj tarča silovitih napadov ruske vojske. V njih je bilo porušenih in uničenih več stavb, med drugim slovenski konulat. Objavljamo posnetke, ki prikazujejo obseg uničenja.

Več v tem prispevku. 

13.58 Sankcije tudi za športnike

Sankcije proti športnikom iz Rusije in Belorusije zaradi vojaške agresije na Ukrajino so ujele tudi paraolimpijce. Športniki iz teh dveh držav bodo sicer lahko nastopili na bližnjih paraolimpijskih igrah v Pekingu, a pod nevtralno zastavo in brez državnih simbolov, so danes sporočili iz Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC).

13.43 V veljavo stopile sankcije EU

Danes so z objavo v uradnem listu EU v veljavo stopile najnovejše sankcije proti Rusiji, med katerimi sta izključitev sedmih ruskih bank iz sistema SWIFT ter prepoved ruskih državnih medijev RT in Sputnik. Uradni govorec Kremlja Dmitrij Peskov je priznal, da so sankcije hud udarec za rusko ekonomijo, a je dodal, da “obstaja potencial, obstajajo načrti, delamo pri tem”. Peskov je sicer še dejal, da bo ruska vlada potezo držav, da uvedejo sankcije, razumela za “de facto neprijateljsko”.

13.01 ZN: Iz Ukrajine zbežalo več kot 830.000 ljudi

Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v sosednje države zbežalo že skoraj 836.000 ljudi, je razvidno iz današnjih podatkov, ki jih je objavil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) na svoji spletni strani. To je kar 160.000 beguncev več, kot jih je bilo po podatkih ZN v torek popoldne. Več kot polovica se jih je odšla na Poljsko, kamor se jih je doslej zateklo 453.982. Sledi Madžarska, ki jih je sprejela 116.348 oziroma 14 odstotkov. Na Slovaško se je zateklo 67.000 beguncev ali osem odstotkov vseh, v Rusijo pa odstotek (42.900 beguncev).

Gre za kar 160.000 ukrajinskih beguncev več od 677.000, kolikor jih je navedel visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi v torek popoldne. Takrat je povedal tudi, da naj bi bilo v Ukrajini notranje razseljenih kar milijon ljudi, ter opozoril, da Evropi grozi “največja begunska kriza v tem stoletju”.

12.42 Pahor sprejel ukrajinskega veleposlanika

Predsednik Borut Pahor je danes sprejel ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji Mihajla Brodoviča. Ob tem je predsednik dejal, da ima Ukrajina “v primerjavi z agresorjem vso moralno prednost”. Več tukaj.

12.40 Kličko: Kijevu se približujejo ruske sile

Župan Kijeva Vitalij Kličko je opozoril, da se ruske sile približujejo mestu, in ob tem pozval prebivalce, naj ne hodijo ven ter naj se pripravijo na obrambo mesta. “Sovražnik se hitro približuje,” je po poročanju BBC dejal Kličko in dodal, da boji trenutno potekajo na obrobju mesta. S severa se približuje več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, kar naj bi nakazovalo na velik kopenski napad. Po poročanju tujih medijev naj bi bilo v Kijevu danes zjutraj relativno mirno.

12.10 Otroci v zakloniščih in na begu

Ruski napad na Ukrajino se je z bojišč preselil v mesta. Ukrajinska stran šteje svoje žrtve med civilisti, vsak dan jih je več – med njimi otroci. Ruske bombe padajo na šole in otroške bolnišnice. Otroci, ki jim je z materami uspelo zapustiti državo, ne vedo, ali bodo lahko še kdaj videli svoj dom. Več tukaj.

12.05 Zakaj je mesto Herson pomembno?

Zavzetje mesta Herson, ki leži ob izlivu Dnepra v Črno morje, bi lahko imelo pomembne posledice, je za BBC opozoril britanski vojaški strokovnjak dr. Jack Watling. “Z zavzetjem ključnih mest ob reki Dneper bodo Rusi lahko preprečili pretok opreme in dobrin, ki so z zahoda namenjene na vzhod in ki jih potrebujejo ukrajinske čete, ki se bojujejo na območju Donbasa,” je pojasnil Watling. Rusija bo tako “zadušila” dobavo dobrin Ukrajincem, je še ocenil. Poleg tega bi zavzetje ruskim silam močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda, proti Odesi.

Ruska stran trdi, da so Herson že zavzeli, Ukrajinci pa vztrajajo, da še vedno nadzorujejo nekatere predele. “Še vedno smo Ukrajina. Še vedno trdni,” je sporočil župan Hersona Igor Kolihajev, ki pa priznava, da bi potrebovali čudež. Mesto je namreč z vseh strani povsem obkoljeno z ruskimi silami in ponoči so te že tudi vstopile v mesto, kjer so zavzele železniško postajo in pristanišče.

Na spodnji fotografiji so vojaška vozila, parkirana na osrednjem mestnem trgu.

BBC je objavil posnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake v središču Hersona. Ruski vojaki na rokavih nosijo bele trakove, medtem ko so trakovi ukrajinskih vojakov rumeni.

11.40 Rekordne cene plina

Zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih sankcij se stopnjuje pritisk na borzne cene zemeljskega plina v Evropi. Cena na avstrijski dobavni točki, kjer plin kupujejo tudi naši trgovci s plinom in industrijska podjetja, je z včerajšnjih 118 evrov poskočila na 185 evrov. Teden dni nazaj, pred ruskim napadom, je bila cena 90 evrov za megavatno uro. Tudi na nizozemskem vozlišču TTF se je cena povzpela na rekordnih 194 evrov, a se je nato spustila na (še vedno visokih) 160 evrov za megavatno uro. Več preberite tukaj.

11.20 Pogajanja naj bi znova stekla danes zvečer

Iz Kremlja so danes sporočili, da je ruska delegacija pripravljena na nadaljevanje mirovnih pogovorov z Ukrajino. “Naša delegacija bo pripravljena nadaljevati pogovore,” je zatrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da pričakujejo, da bodo pogajanja znova stekla že danes zvečer.

Delegacija, ki jo bo znova vodil Vladimir Medinski, bo po besedah Peskova na pogovore prispela pozno popoldne in bo čakala na ukrajinske pogajalce. Peskov ni želel razkriti, kje bodo pogovori potekali, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Je pa spomnil, da je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat jasno predstavil “pogoje za rešitev situacije”, tudi v pogovoru s tujimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek dejal, da mora Rusija prenehati bombardiranje ukrajinskih mest, šele potem se pogovori lahko nadaljujejo.

11.05 ZN: Vojna bi lahko destabilizirala svetovno oskrbo s hrano

Vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo bi lahko ogrozil svetovne zaloge hrane, opozarja Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP). Pri tem jih posebej skrbijo države Bližnjega zahoda in Azije, ki se zanašajo na kmetijske izvoze iz obeh držav, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Ukrajina in Rusija sta ključni dobaviteljici kmetijskih proizvodov, vendar je pridelek v Ukrajini ogrožen, v Rusiji pa je zaradi sankcij obtičal. Več tukaj.

11.00 Navalni pozval Ruse na ulice

Najvidnejši Putinov kritik Aleksej Navalni, ki prestaja kazen v kazenski koloniji v okolici Moskve, je pozval Ruse, naj se množično udeležijo protestov proti agresiji na Ukrajino. “Aleksej Navalni je pozval ljudi, naj gredo na ulice vsak dan ob 19. uri, ob koncih tedna pa ob 14. uri protestirajo proti vojni. Na osrednjih trgih mest, kjerkoli že ste,” je zapisala njegova predstavnica Kira Jarmiš.

Navalni je še sporočil, da Rusija ni samo njen predsednik Vladimir Putin. Rusi si želijo, da bi bila Rusija država miru, kar pa zdaj po mnenju velike večine ni, je dejal. A kot je nadaljeval, vsaj ne sme postati “država prestrašenih tihih ljudi”, ki “se pretvarjajo, da vojne ne opazijo”.

“To je tretje desetletje 21. stoletja, mi pa spremljamo novice o ljudeh, ki gorijo v tankih in bombardiranih hišah. Priča smo dejanskim grožnjam z začetkom jedrske vojne na naših televizijah,” je spomnil in vse pozval, naj se odpravijo na ulice in se borijo za mir. Rusom je še sporočil, naj se ne bojijo zapora: “Vse ima svojo ceno in zdaj, spomladi 2022, bi morali plačati to ceno.”

10.50 Za N1 spregovoril ruski znanstvenik

Po napadu na Ukrajino so se s protestnim pismom takoj oglasili ruski znanstveniki, sledili pa so jim tudi zdravniki, učitelji in drugi. Vodstvo Rusije, ki napada bližnji narod, pozivajo, naj takoj ustavi agresijo, ki je “cinična prevara spomina na prednike, ki so se skupaj borili proti nacizmu”. Hkrati opozarjajo na hude posledice izolacije države, ki jo prinaša ta nerazumna vojna. Posebej za N1 je spregovoril ruski znanstvenik, molekularni biolog in bioinformatik dr. Mihail Gelfand, eden od avtorjev pisma. Pogovor lahko preberete tukaj.

10.33 Ukrajina zanika navedbe o zavzetju Hersona

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je zanikalo navedbe, da so ruske sile prevzele nadzor nad mestom Herson, poroča CNN.

“Po poročanju naših čet boji še vedno potekajo,” navedbe predstavnika ministrstva povzema CNN. Dodal je, da posamezne predele mesta še vedno nadzorujejo ukrajinske sile.

Rusko obrambno ministrstvo je pred tem sporočilo, da so mesto zavzele ruske sile. O tem so že prej poročali tudi tuji mediji.

10.28 Vezi z Rusijo prekinjajo številna podjetja

Več ameriških in evropskih podjetij je v zadnjih dneh napovedalo, da ustavljajo svoje poslovanje v Rusiji, potem ko je ta minuli teden napadla Ukrajino. Svoje operacije v Rusiji tako med drugim ustavljajo tehnološki velikan Apple, proizvajalec letal Boeing, naftni velikan ExxonMobil in proizvajalec avtomobilov Ford, poročajo tuje tiskovne agencije. Ameriška podjetja za procesiranje plačil s kreditnimi karticami Visa, Mastercard in American Express so v torek napovedala, da bodo zaradi mednarodnih sankcij proti Rusiji ruskim bankam onemogočila dostop do svojih plačilnih omrežij. Francosko energetsko podjetje Total je v torek napovedalo konec novih vlaganj v Rusiji in pomoč v govoru in denarju Ukrajincem.

Danski ladjar Maersk je medtem ustavil promet z Rusijo z izjemo hrane, zdravil in humanitarnih potrebščin, kar je sicer že prejšnji teden storil z Ukrajino. Prejšnji teden je promet z Rusijo ustavil tudi nemški ladjar Hapag-Lloyd. Več ameriških filmskih podjetij, kot so Paramount, Sony, Warner Bros in Walt Disney, so napovedali zaustavitev objave novih filmov v Rusiji. Facebook oziroma Meta je v ponedeljek napovedal, da omejuje dostop do RT News in Sputnika v EU, TikTok je omejil dostop ruskih državnih medijev do platform v EU, Microsoft je RT umaknil iz svoje trgovine aplikacij in tako naprej.

10.25 Zelenski: Rusija želi izbrisati Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Rusijo obtožil, da skuša izbrisati Ukrajince, njihovo državo in zgodovino. V najnovejšem video nagovoru, objavljenem na sedmi dan ruske invazije, je Zelenski izpostavil napad ruske vojske na televizijski stolp v Kijevu, ki stoji na mestu, kjer so nacisti v drugi svetovni vojni pobili številne Jude. Torkovo obstreljevanje soseske Babin Jar nedaleč od Kijeva, kjer so esesovci septembra 1941 v 48 urah pobili več kot 33.000 Judov, po besedah predsednika dokazuje, da “je za številne ljudi v Rusiji naš Kijev popolnoma tuj”. Glavna tarča napada je bil sicer televizijski stolp, ki stoji ob prizorišču tega najhujšega nacističnega pokola Judov v Kijevu. V samem napadu je bilo po navedbah ukrajinskih oblasti v torek ubitih najmanj pet ljudi. Ruska stran trdi, da je na ta način preprečila “informacijske operacije” proti Rusiji.

10.00 V Harkovu napadeni policijska uprava in univerza

Iz Harkova poročajo o novih napadih, med drugim je bila napadena stavba policijske uprave in univerza. Po navedbah ukrajinskih oblasti so bili v napadih ranjeni trije ljudje.

9.35 EK predlaga aktivacijo direktive o začasni zaščiti

Evropska komisija je v sporočilu za javnost sporočila, da predlaga aktivacijo direktive o začasni zaščiti, ki bi omogočila hiter in učinkovit odziv ob množičnem bežanju ljudi iz Ukrajine. Beguncem bi na podlagi omenjene direktive omogočili začasno zaščito v EU, s čimer bi dobili dovoljenje za začasno prebivanje, dostop do izobrazbe in do trga dela. Delo poroča, da je takšen predlog na mizi prvič v zgodovini EU.

Direktiva bi beguncem omogočila enako zaščito v vseh državah članicah. O predlogu bodo po poročanju Guardiana v četrtek razpravljali notranji ministri držav članic. Več o tem lahko preberete tukaj. 

Europe stands by those in need of protection.

All those fleeing Putin’s bombs are welcome in Europe.

We will provide protection to those seeking shelter and we will help those looking for a safe way home.

Our proposal to support people fleeing the war in Ukraine ↓

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) March 2, 2022

9.25 Ulice Kijeva so opustošene

9.20 Generalna skupščina ZN bo glasovala o resoluciji 

Na sedežu ZN v New Yorku se je v torek nadaljeval drugi dan izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN o ruski agresiji proti Ukrajini, pri čemer je velika večina držav kritizirala Rusijo zaradi napada in izražala podporo predlogu resolucije, ki zahteva takojšen umik ruskih enot iz Ukrajine. Zasedanje, ki se je začelo v ponedeljek, se bo zaradi velikega števila prijavljenih za govor nadaljevalo še danes, ko naj bi predvidoma glasovali o resoluciji. Ukrajina, ki je resolucijo predlagala, in 92 sponzorjev, med katerimi je tudi Slovenija, pričakujejo v 193-članski Generalni skupščini podporo več kot 100 držav, s čimer bi izpostavili osamljenost Rusije. Predlog resolucije med drugim obsoja rusko rožljanje z jedrskim orožjem, poziva k obnovi ukrajinske suverenosti in umiku ruskih enot. Za potrditev je potrebna dvotretjinska večina. Generalna skupščina ZN bo resolucijo potrdila, ker je Varnostni svet ZN zaradi ruskega veta v petek ni.

9.00 Rusko obrambno ministrstvo: Doslej uničili 1.500 ukrajinskih vojaških objektov

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je v današnji bilanci po poročanju ruskih medijev povedal, da so ruske sile od četrtka uničile okoli 1.500 ukrajinskih vojaških objektov – med njimi več deset poveljniških in komunikacijskih centrov, raketnih sistemov zemlja-zrak in radarskih postaj – ter 47 ukrajinskih letal na tleh in 11 v zraku, 472 tankov in drugih bojnih oklepnih vozil, 62 raketometov in številno drugo orožje. Izpostavil je še, da so v Kijevu napadli objekte ukrajinske varnostne službe SBU ter centra za informacijske in psihološke operacije, da bi preprečili “informacijske napade na Rusijo”. Po njegovih besedah so onesposobili nadzorno sobo televizijskega stolpa v prestolnici.

Bilanco so objavile tudi ukrajinske oblasti, poroča Kyiv Independent.

Russia's losses as of March 2, according to the indicative estimates by the Armed Forces of Ukraine. pic.twitter.com/umKjKVJhGd

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 2, 2022

8.45 Sberbanka zapušča trg EU

Največja ruska banka Sberbank je sporočila, da zapušča trg Evropske unije, saj se njene hčerinske družbe na tem območju soočajo z velikimi odlivi denarja, poroča BBC. Kot so še povedali, ne morejo več zagotavljati likvidnosti hčerinskim družbam, da pa je banka solventna in omogoča poplačilo varčevalcev.

Iz slovenske podružnice Sberbanke so sporočili, da je proces reševanja banke zaključen – v lastništvo je vstopila NLB. Sproščajo se omejitve za poslovanje, ki so bile v veljavi v začetku tedna. Vse poslovalnice bodo danes poslovale kot običajno. Več o tem.

8.28 Rusija: Zavzeli smo Herson

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so zasegli mesto Herson. Če to drži, gre za največje ukrajinsko mesto, kjer so ruske sile prevzele nadzor od začetka agresije, poroča BBC. Potrditve ukrajinske strani še ni.

Po poročanju RT je Rusija ob tem prevzela tudi odgovornost za napad na televizijski stolp v Kijevu.

08.08 Podgoršek imenoval krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je zaradi trenutnih razmer v Ukrajini imenoval krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti. Ta bo med drugim spremljala in analizirala stanje na trgu s prehrano za obvladovanje zaostrenih razmer in analizirala blagovno menjavo med Slovenijo in Ukrajino. Ključne naloge krizne delovne skupine, v kateri je 12 članov in ki bo delovala do preklica, se nanašajo tudi na ugotavljanje stanja blagovnih rezerv (predvsem žit in oljnic), predlaganje ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in priprave poročil za potrebe drugih sestankov v državi, so za STA povedali na ministrstvu.

7.58 Prepoved odnašanja tujih valut iz Rusije

Iz Rusije je od danes prepovedano odnesti gotovino v tuji valuti v vrednosti več kot približno 9000 evrov oziroma 10.000 ameriških dolarjev na osebo. Prepoved je zapisana v odloku, ki ga je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Na ta način naj bi preprečili odtok kapitala iz države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Putin je sicer odločitev, da prepove odnašanje večjih količin tujih valut iz države, utemeljil z “neprijateljskimi” koraki ZDA in drugih zahodnih držav ter organizacij proti Rusiji.

Zaradi ruske invazije na Ukrajino številni ljudje zapuščajo tudi Rusijo, saj se bojijo, da se bodo razmere tam kmalu občutno zaostrile. Mnogi med njimi skušajo pri tem na varno s seboj odnesti gotovino. Številni dvigujejo velike zneske s svojih računov. Pred bankomati v Moskvi po poročanju dpa zaradi sankcij, ki so jih proti več ruskim bankam uvedle zahodne države, že nekaj dni nastajajo dolge vrste čakajočih. Vrednost rublja je v primerjavi s tujimi valutami strmoglavila, ljudje se bojijo za svoje prihranke. Nekatere bančne kartice v trgovinah ne delujejo več, vse več bankomatov je praznih. Cene živilskih izdelkov z Zahoda, na primer vina, se hitro dražijo. Mnogi Rusi medtem kupujejo tehnične izdelke, kot so mobilni telefoni, preden se bodo tudi ti bistveno podražili, poroča dpa.

7.54 V Harkovu več kot 20 mrtvih

V napadih v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu, je po navedbah tamkajšnjih oblasti, ki jih povzema Guardian, doslej umrlo vsaj 21 ljudi, več kot 110 pa je bilo ranjenih. Mesta naj sicer še ne bi zavzeli. Ruske čete so po navedbah lokalnih oblasti vstopile v severne predele mesta.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek napada na stavbo sedeža policijske uprave.

Попадання російської ракети в будівлю Національної поліції в місті Харків.
❌Ось так і виглядає "русскій мір"❌ pic.twitter.com/E5QFw3f384

— Defence of Ukraine (@DefenceU) March 2, 2022

7.40 Siloviti boji v več mestih, Kijevu se še vedno približuje konvoj ruske vojske

V Mariupolu, pristaniškem mestu ob Azovskem morju, je bilo v torek po navedbah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka ranjenih okoli sto ljudi. V Borodjanki, 50 kilometrov od Kijeva, sta bili v ruskem obstreljevanju v torek uničeni dve stanovanjski zgradbi. Tudi ruski napadi na Kijev se stopnjujejo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Najmanj pet ljudi je umrlo v torkovem napadu na glavni televizijski stolp, a ta medtem nemoteno deluje naprej. Rusi so obstreljevali tudi območje blizu spomenika holokavstu.

V mestu so razmere zelo napete, saj se mu še naprej približuje ogromen, več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, kar naj bi nakazovalo, da se obeta velik kopenski napad. Poleg tega je ukrajinsko obrambno ministrstvo ponoči sporočilo, da se boji napada beloruskih sil s severa, potem ko je beloruski voditelj ALeksander Lukašenko odredil krepitev sil na meji z Ukrajino.

7.08 ZN: Med smrtnimi žrtvami tudi trinajst otrok

Po navedbah Združenih narodov je v agresiji na Ukrajino doslej umrlo vsaj 136 civilistov, med njimi tudi vsaj trinajst otrok. Predstavnica Visokega komisarja ZN za človekove pravice Liz Throssell je dejala, da je dejansko število žrtev najverjetneje še precej višje. Po podatkih ZN je bilo v napadih ranjenih vsaj 400 ljudi.

Po navedbah ukrajinske vlade pa je doslej umrlo več kot 350 civilistov, ranjenih pa naj bi bilo več kot 1600 ljudi.

7.00 N1 na madžarsko-ukrajinski meji

Po navedbah Združenih narodov je iz Ukrajine zbežalo že več kot 660 tisoč ljudi. Novinarka Katja Miklavčič in snemalec Denis Sadiković, ki sta na madžarsko-ukrajinski meji, sta se pogovarjala s štirimi begunkami, ki so pobegnile pred nasiljem. Njihove zgodbe lahko preberete tukaj.

6.55 V Harkovu pristali ruski padalci

V Harkovu na vzhodu Ukrajine, ki je bil v torek tarča silovitega obstreljevanja, so ponoči pristali ruski padalci. V mestu potekajo boji, Rusi naj bi napadli tudi lokalno bolnišnico. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerahčenko je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo.

Med včerajšnjim napadom na Harkov je bil kot “kolateralna diplomatska škoda” uničen tudi slovenski konzulat.

6.51 ZDA zapirajo zračni prostor za ruska letala

Ameriški predsednik Joe Biden je v govoru o položaju v državi napovedal nove sankcije proti Rusiji. Med drugim naj bi ustanovili posebno delovno skupino, ki bo preiskovala premoženje ruskih oligarhov. Napovedal je še, da bodo ZDA zaprle zračni prostor za ruska letala, s čimer naj bi želeli dodatno izolirati Rusijo. Več o Bidnovem govoru lahko preberete tukaj. 

6.40 Ruski mediji: Danes nov krog mirovnih pogovorov

Ruska in ukrajinska delegacija naj bi se danes v Belorusiji sestali na novem krogu pogovorov za razrešitev ukrajinsko-ruskega konflikta, je poročala ruska tiskovna agencija Tass, ki se pri tem sklicuje na ukrajinski časnik Zerkalo nedeli. Ukrajina teh navedb še ni potrdila. Prvi krog pogovorov med delegacijama je ob belorusko-ukrajinski meji potekal v ponedeljek. Po večurnih pogovorih so sporočili, da jih bodo nadaljevali. V Moskvi so po pogovorih navedli, da je še prezgodaj za njihovo oceno.

6.00 Ruske sile zavzele mesto Herson

Ruske sile so po poročanju CNN zavzele mesto Herson. Tudi ukrajinski portal Kyev Independent na Twitterju poroča, da so po navedbah župana mesta Herson ruski vojaki zavzeli rečno pristanišče in železniško postajo.

5.00 Ukrajinci naj bi preprečili atentat na Zelenskega

Ukrajinske varnostne sile naj bi preprečile poskus atentata na predsednika Volodimirja Zelenskega potem, ko so dobile opozorilo od članov ruske varnostne službe, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino, poroča ameriški medij Axios, ki se sklicuje na načelnika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksija Danilova. Danilov je sporočil, da so jih člani ruske Zvezne varnostne službe (FSB), ki so proti vojni obvestili, da so atentat nameravali izvesti pripadniki posebnih enot Čečenije, ki pa so jih uničili, še preden so lahko dosegli svoj cilj. Zelenski od začetka ruskega napada na Ukrajino trdi, da ga želijo Rusi ubiti skupaj z družino. ZDA naj bi mu ponudile pomoč pri odhodu iz države, vendar je ostal in postal simbol odpora Ukrajincev proti ruski agresiji. Danilov je sporočil, da so del čečenske enote uničili pri Gostomelu, drugi del pa je pod ognjem.

2.00 Mehika ne bo uvedla sankcij

Mehika ne bo uvedla sankcij proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, je v torek izjavil predsednik Andres Manuel Lopez Obrador. Mehika se bo držala svojega načela ne-vpletanja v mednarodne zadeve.
“Želimo imeti dobre odnose z vsemi vladami sveta in želimo biti v položaju, da lahko govorimo z obema stranema v konfliktu,” je izjavil mehiški predsednik. Bilateralna trgovina med Mehiko in ZDA je vredna okrog 2,4 milijarde dolarjev letno, Rusija pa ima v Mehiki le za okrog 132 milijonov dolarjev naložb.

1.00 Letalski napad na mesto Žitomir

Iz mesta Žitomir v osrednji Ukrajini poročajo o letalskem napadu, ki naj bi zahteval smrtne žrtve. Ruske rakete kalibr naj bi domnevno poškodovale številne stanovanjske stavbe in bolnišnico, poročanje ukrajinskih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa. Po besedah svetovalca ukrajinskega notranjega ministrstva Antona Geraščenka, ki se sklicuje na lokalne oblasti, so umrli štirje ljudje. Na videoposnetkih, ki so bili objavljeni na družbenih omrežjih, je videti goreče hiše in reševalce. Nov letalski napad naj bi se po besedah Geraščenka zgodil tudi na mesto Harkov. Informacije ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Žitomir je približno 140 kilometrov zahodno od ukrajinske prestolnice Kijev.

00.10 Lukašenko: Vojska Belorusije ne bo sodelovala v napadu na Ukrajino

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v torek ukazal okrepitev beloruske vojske na meji z Ukrajino na jugu države. Prav tako je vojsko poslal na mejo s Poljsko na zahodu države. Ob tem je zagotovil, da vojska Belorusije, ki je tesna zaveznica Rusije, ne bo sodelovala v napadu na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev, da ne bo poslal vojakov v samo Ukrajino, je pojasnil z besedami: “To ni naša naloga.” Lukašenko je na seji varnostnega sveta napovedal, da bo za varovanje juga države tja napotil pet taktičnih bojnih skupin z več sto vojaki ter oklepnimi vozili in topništvom. Helikopterji in bojna letala že varujejo južno mejo, je dodal. “Pod nobenim pogojem ne smemo dovoliti invazije Natovih sil na belorusko ozemlje, niti najmanj operacije na našem ozemlju,” je še dejal. Beloruski predsednik je še dejal, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil za dodatne ruske protiletalske sisteme S-400, ki naj bi jih namestili na zahodni meji. Ti so že razporejeni ob južni meji z Ukrajino.