Zoran Stevanović že na prvi seji državnega zbora tarča očitkov: kdo je ravnal pravilno in kdo ne?

Torkovo prvo izredno sejo državnega zbora v novem mandatu so zaznamovale tudi polemike. Predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović je od vodje poslancev Svobode Boruta Sajovica zahteval, da že takoj na začetku predstavi svoj postopkovni predlog, šele nato pa obrazloži njegovo vsebino.

Sajovic je temu ugovarjal. Dejal je, da ima po poslovniku državnega zbora tri minute časa in da bo na koncu povedal, kakšen je njegov postopkovni predlog. Stevanović s tem ni bil zadovoljen, nakar mu je Sajovic razložil, da želi napovedati obstrukcijo, in ga vprašal, ali se strinja, da je obstrukcija proceduralni predlog. Stevanović je nato popustil, Sajovic pa je napovedal obstrukcijo.

Še pred tem pa je bil Stevanović tarča očitkov, da je kot predsedujoči polemiziral s stališčem poslanske skupine SD in da se ni prijavil k razpravi. Stevanović je namreč odgovoril poslanki SD Andreji Katič in zavrnil njene trditve, da na ponedeljkovem kolegiju predsednika državnega zbora, ki ga je vodil, poslanci niso dobili pojasnil, zakaj se mudi z ustanovitvijo začasnih parlamentarnih odborov.

Do njegove "intervencije" sta bili kritični zlasti poslanka Levice Nataša Sukič in poslanka Svobode Janja Sluga. Slednja je poudarila, da v poslovniku jasno piše, kaj so naloge predsednika državnega zbora. "Med njimi ne piše, da predsedujoči komentira in polemizira s stališči poslanskih skupin," je navedla Sluga.

Klakočar Zupančič: Tudi sama sem včasih reagirala prehitro ali neprimerno

Medtem ko je Sukič kritizirala Stevanovića, da kot predsedujoči na seji ne bi smel polemizirati s stališči poslanskih skupin, se je z desne strani parlamenta, na kateri sedijo poslanci SDS, zaslišal glasen krohot. Kot je znano, so bili v SDS in NSi v prejšnjem mandatu zelo kritični do tedanje predsednice parlamenta iz vrst Svobode Urška Klakočar Zupančič in do načina, na katerega je vodila seje državnega zbora.

V SDS ocenjujejo, da sta tako Klakočar Zupančič kot Sukič, ki je bila v preteklem mandatu podpredsednica državnega zbora, med vodenjem sej pogosto polemizirali s poslanci. Kritike Sukič na račun Stevanovića so zato poslance SDS v torek spravile v smeh. Ocene, da sta Klakočar Zupančič in Sukič pri vodenju sej včasih prestopili mejo primernega, je sicer mogoče slišati tudi v vrstah odhajajoče levosredinske koalicije.

Klakočar Zupančič je dogajanje na torkovi izredni seji državnega zbora komentirala na Facebooku. "Tako imenovani 'postopkovni predlogi' so največkrat zlorabljen institut v parlamentarnih razpravah. Sem pa sama kot predsednica državnega zbora včasih, priznam, reagirala prehitro ali neprimerno, ker je bilo velikokrat težko oceniti, ali sploh gre za tak predlog ali ne," je navedla nekdanja predsednica parlamenta.

Resnica: Bivša predsednica državnega zbora je potrdila, da je imel Stevanović prav

Klakočar Zupančič se je dotaknila tudi zapleta med Stevanovićem in Sajovicem. "Napoved obstrukcije zagotovo sodi med postopkovne predloge. Res pa bi bilo za predsedujočega lažje in za poslušalce koristno, če bi poslanci na začetku triminutne razprave povedali, kakšen predlog podajajo, in ga nato obrazložili," je še poudarila.

V stranki Resnici pa so na omrežju X zapisali, da je bivša predsednica državnega zbora s svojim zapisom potrdila, da je imel Stevanović v razpravi s Sajovicem prav.

Kdo je pri postopkovnih predlogih ravnal pravilno?

Kdo je pri postopkovnih predlogih ravnal pravilno in ali se sme predsedujoči odzvati na izrečene besede poslancev, smo preverili v državnem zboru.

Vsebino postopkovnega vprašanja ali predloga ureja 69. člen poslovnika državnega zbora. Ta določa, da poslancu, ki želi govoriti o uporabi poslovnika (postopkovno vprašanje ali predlog), da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več kot tri minute, o postopkovnem vprašanju ali predlogu pa ni razprave. O uporabi poslovnika odloči predsedujoči, razen v primerih, ko po tem poslovniku odločitev sprejme državni zbor.

Kaj vse je mogoče označiti za postopkovno vprašanje ali predlog ter ali ga mora poslanec predstaviti še pred obrazložitvijo, pa v poslovniku ne piše. V državnem zboru so navedli, da je v skladu z 282. členom poslovnika predsedujoči tisti, ki med sejo razlaga poslovnik. Ob tem pa so dodali, da predsedujoči z namenom poenotenja izvajanja poslovniških določil pri vodenju sej sledijo tudi "dosedanjemu dogovoru in uveljavljeni praksi vodenja sej".

V dogovoru, ki ima naravo priporočila, pa je navedeno, da "poslanec postopkovno vprašanje oziroma predlog najprej predstavi, v nadaljevanju pa ga obrazloži," so poudarili v državnem zboru.

"Predsedujoči vodi sejo nevtralno, brez polemiziranja ali komentiranja ostalih razprav"

Na vprašanje, ali in kako se lahko tisti, ki vodi sejo, odzove na stališča poslanskih skupin, pa so odgovorili, da omejitev odzivanja predsedujočih na izrečene besede poslancev med sejo ni poslovniško urejena. "Iz že omenjenega dogovora pa izhaja, da predsedujoči vodi sejo nevtralno, brez polemiziranja ali komentiranja ostalih razprav, vendar pa je v skladu z 282. členom poslovnika predsedujoči tisti, ki med sejo državnega zbora razlaga poslovnik," so navedli v državnem zboru.

To pa pomeni, da predsedujoči praviloma ne bi smeli polemizirati ali komentirati razprav, dokler vodijo sejo. Če bo torej Stevanović na izrednih sejah državnega zbora, ki bosta v petek, želel razpravljati, bo moral vodenje seje prepustiti enemu izmed dveh podpredsednikov državnega zbora, v razpravi pa bo sodeloval kot "navaden poslanec".