Sta genialnost in norost dve plati iste medalje? Znanstveniki razkrili presenetljive ugotovitve

Odgovor na to vprašanje je skušala poiskati mednarodna skupina znanstvenikov, ki je analizirala podatke kar 14.658 dvojčkov iz Švedske. Rezultati njihove raziskave, objavljene prejšnji mesec v ugledni znanstveni reviji Molecular Psychiatry, so pokazali, da je povezava med ustvarjalnostjo in duševnim zdravjem precej bolj zapletena, kot so domnevali doslej.

Še posebej presenetljivo je odkritje, da se povezava med ustvarjalnostjo in duševnimi težavami razlikuje med umetniki in znanstveniki, čeprav obe skupini veljata za izrazito ustvarjalni, piše Nova.rs.

Raziskavo so vodili znanstveniki z nemškega Inštituta Maxa Plancka za empirično estetiko in švedskega Inštituta Karolinska. Njihov cilj je bil ugotoviti, kakšno vlogo imajo pri povezavi med ustvarjalnostjo in duševnim zdravjem genetski dejavniki in življenjsko okolje.

Umetniška ustvarjalnost je povezana z duševnimi težavami, znanstvena ne

Znanstveniki so analizirali podatke, zbrane v dveh obsežnih raziskavah, izvedenih v obdobjih med letoma 2012 in 2013 ter med letoma 2022 in 2023. V raziskavah je skupno sodelovalo 14.658 dvojčkov, od katerih jih je 6.419 sodelovalo v obeh. To je znanstvenikom omogočilo, da so v približno desetletnem obdobju spremljali določene spremembe.

Udeleženci so odgovarjali na vprašanja o svojih umetniških in znanstvenih dosežkih, poklicih, osebnostnih lastnostih in duševnem zdravju. Ustvarjalnosti niso ocenjevali zgolj na podlagi umetniških sposobnosti. Znanstveniki so proučevali dosežke na področjih glasbe, književnosti, plesa, gledališča in likovne umetnosti, pa tudi znanosti in izumiteljstva.

Posebno pozornost so namenili odprtosti za nove izkušnje, osebnostni lastnosti, ki vključuje radovednost, domišljijo, zanimanje za nove ideje in pripravljenost na pogled na svet z drugačne perspektive.

V drugem krogu raziskave so udeleženci opravili tudi test divergentnega mišljenja, torej sposobnosti oblikovanja različnih idej in možnih rešitev. Ena od nalog je bila našteti deset besed, ki se med seboj čim bolj razlikujejo po pomenu.

Hkrati so analizirali tudi podatke o simptomih depresije, anksioznosti in drugih duševnih težavah ter diagnoze, zabeležene v zdravstvenih registrih. Rezultati so pokazali, da so imeli posamezniki z izrazitejšo umetniško ustvarjalnostjo v povprečju pogosteje določene težave v duševnem zdravju.

Povezavo so ugotovili pri simptomih depresije, anksioznosti in nagnjenosti k psihotičnim izkušnjam. Ko pa so znanstveniki proučili znanstveno ustvarjalnost, se je pokazala drugačna slika.

Pri posameznikih z ustvarjalnimi dosežki na znanstvenem področju večinoma niso ugotovili statistično značilne pozitivne povezave z duševnimi težavami. Nasprotno, nekateri kazalniki znanstvene in poklicne ustvarjalnosti so bili povezani celo z manjšo pojavnostjo določenih težav v duševnem zdravju.

Ta razlika je raziskovalce še posebej pritegnila. Ena od možnih razlag je, da se umetniški in znanstveni poklici razlikujejo po poklicnih zahtevah in družbenih pričakovanjih.

Avtorji raziskave domnevajo, da so lahko znanstvena delovna okolja manj strpna do težav, ki vplivajo na vsakodnevno delovanje. Posamezniki z izrazitejšimi duševnimi težavami bi zato lahko težje vztrajali v takšnih poklicih. Vendar znanstveniki poudarjajo, da gre zgolj za eno od hipotez, ne pa za znanstveno potrjeno razlago ugotovljenih razlik.

Kakšno vlogo imajo geni?

Posebej pomemben del raziskave je bil posvečen genetiki. Proučevanje dvojčkov je znanstvenikom omogočilo, da so lažje razločili vpliv dednih dejavnikov od vplivov življenjskega okolja.

Enojajčni dvojčki imajo skoraj povsem enak genski zapis, pogosto pa tudi odraščajo v zelo podobnih razmerah. S primerjavo njihovih lastnosti lahko raziskovalci ocenijo, v kolikšni meri genetika in skupno družinsko okolje prispevata k določenim povezavam.

Rezultati so pokazali, da imajo skupni genetski dejavniki pomembno vlogo pri povezavi med umetniško ustvarjalnostjo in duševnim zdravjem. To pomeni, da so lahko nekatere genetske predispozicije povezane tako z izrazitejšo ustvarjalnostjo kot z večjo nagnjenostjo k določenim duševnim težavam.

Vendar to nikakor ne pomeni, da ustvarjalnost povzroča duševne motnje ali da so ljudje z duševnimi težavami že sami po sebi ustvarjalnejši. Raziskovalci so namreč ugotovili, da so številne sprva opažene povezave precej oslabele, ko so v analizo vključili genetske in družinske dejavnike.

Kljub temu je ena povezava ostala opazna tudi po upoštevanju teh dejavnikov. Izkazalo se je, da so bili izrazitejši simptomi depresije v zgodnejšem življenjskem obdobju povezani z večjo odprtostjo za nove izkušnje pozneje v življenju.

Znanstveniki dopuščajo možnost, da ljudje, ki doživljajo depresivne epizode, pogosteje preizprašujejo družbene norme, razmišljajo o zapletenih življenjskih vprašanjih ali se usmerjajo v ustvarjalne dejavnosti.

Takšni procesi bi lahko prispevali k večji odprtosti za nove izkušnje, vendar raziskava ni dokazala, da depresija sama po sebi krepi umetniške sposobnosti. Avtorji poudarjajo, da bodo potrebne dodatne raziskave, ki bi pokazale, ali med temi pojavi obstaja vzročno-posledična povezava.

Je mit o "norem geniju" končno razjasnjen?

Miriam Mosing, ena od vodilnih avtoric raziskave, je za portal Medical Xpress pojasnila, da je prepričanje o povezanosti genialnosti in duševnih težav prisotno že zelo dolgo, zlasti ko gre za umetnike.

Vendar dosedanje znanstvene raziskave niso prinesle enoznačnih ugotovitev, zato je bilo treba to povezavo proučiti precej podrobneje. Kot je pojasnil glavni avtor študije Penghao Sja, rezultati kažejo, da ima genetika pomembno vlogo, kar pa ne zmanjšuje pomena življenjskega okolja.

Ob tem je poudaril, da morajo znanstveniki šele ugotoviti, kateri konkretni genetski mehanizmi so v ozadju te povezave. Nova raziskava tako ne potrjuje razširjenega prepričanja, da sta genialnost in norost neločljivo povezani. Namesto tega kaže, da imajo lahko nekatere oblike ustvarjalnosti z določenimi duševnimi motnjami skupno genetsko podlago.

Pomembno je tudi razlikovati med ustvarjalnostjo in genialnostjo oziroma izjemno inteligenco. Raziskava se je namreč osredotočala predvsem na različne oblike ustvarjalnega izražanja in dosežkov, ne pa na genialnost kot samostojno lastnost, še piše Nova.rs.