"Zanemarjena" žleza ima veliko večjo vlogo pri zdravju, kot so mislili doslej

Dolgo je veljalo, da je majhna žleza, skrita tik za prsnico v višini srca, v življenju odraslih ljudi precej nepomembna.

Pomembno, celo ključno vlogo ima pri razvoju otrokovega imunskega sistema, s staranjem pa se postopoma krči in propada.

Nove raziskave pa kažejo, da ima priželjc (timus) lahko trajen in pomemben vpliv na zdravje ter dolgoživost skozi vse življenje, piše portal Science Alert.

Organizmu naj bi pomagal zmanjševati tveganje za bolezni, tudi raka.

"Sumili smo, da ima timus pri odraslih še vedno pomembno vlogo, vendar nas je ugotovitev vseeno presenetila," je za Science Alert povedal onkolog Hugo Aerts z univerze Harvard, ki je vodil dve raziskavi, v kateri so analizirali zdravstvene podatke več kot 27.000 ljudi.

Udeležencem so z računalniško tomografijo (CT) izmerili velikost, obliko in sestavo timusa.

Te podatke so nato vnesli v sistem globokega učenja, ki je na podlagi teh značilnosti ocenil zdravstveno stanje organa, nekakšen približek temu, kako dobro organ deluje v odraslosti.

Na podlagi rezultatov so udeležence razvrstili v skupino z nizkim, povprečnim ali visokim zdravjem timusa.

Zdravje priželjca je povezano z manjšim tveganjem za smrt zaradi raka ali srčno-žilnih bolezni

Ko so rezultate uredili glede na starost, spol, kajenje in pridružene bolezni, so raziskovalci ugotovili, da so imeli udeleženci z dobrim zdravjem timusa približno 50 odstotkov manjše relativno tveganje za smrt v naslednjih 12 letih v primerjavi s tistimi, ki so imeli slabo zdravje tega organa.

Prav tako je bila pri ljudeh z zdravim timusom približno 36 odstotkov manjša verjetnost za razvoj pljučnega raka, tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pa je bilo približno 50 odstotkov manjše kot pri skupini s slabšim zdravjem timusa.

Pomembno zmanjšanje relativnega tveganja so opazili tudi pri srčno-žilnih boleznih.

Dobro zdravje timusa je bilo v eni od primarnih študij povezano s 63 odstotkov manjšim tveganjem za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, v drugi pa celo z do 92 odstotkov manjšim tveganjem v primerjavi z osebami s slabim zdravjem timusa.

"Nismo pričakovali, da bodo te razlike tako močno in dosledno povezane z dolgoživostjo, pojavnostjo raka, srčno-žilnimi boleznimi ter odzivom na zdravljenje raka," je dejal Aerts. "To kaže, da je timus pri odraslih veliko pomembnejši, kot smo menili doslej."

Ugotovitve bo treba potrditi v prihodnjih raziskavah, saj študija kaže le povezave med podatki in ne more dokončno dokazati, da bolj zdrav timus neposredno povzroča boljše zdravstvene izide.

Vlogo priželjca bo treba na novo opredeliti

Kljub temu rezultati močno nakazujejo, da moramo spremeniti razumevanje vloge timusa pri zdravju odraslih in njihovi življenjski dobi.

"Ugotovitve spreminjajo naš pogled na imunski sistem," je dejal Aerts. Po njegovih besedah pa možnost ocene zdravja timusa odpira nove možnosti pri razvoju in ciljnem usmerjanju novih načinov zdravljenja.

Tako bi na podlagi te ocene lahko prepoznavali bolnike, ki bi imeli največ koristi od določenih terapij, ali prilagodili zdravljenje za ohranjanje imunskega sistema ali razvili nove strategije za vzdrževanje delovanja imunskega sistema med staranjem.

V ločeni, vendar povezani raziskavi, prav tako objavljeni marca v reviji Nature in pod vodstvom Aertsa, so raziskovalci ugotovili, da je zdravje timusa povezano tudi z odzivom na imunoterapijo pri več vrstah raka, med drugim pri pljučnem raku, melanomu, raku dojke in drugih.

Kako naj bi timus tako izrazito vplival na zdravje odraslih?

Tega za zdaj ne vemo zagotovo, vendar nove ugotovitve potrjujejo rezultate prelomne raziskave iz leta 2023, piše portal.

Ta je pokazala, da imajo ljudje, ki so jim timus kirurško odstranili, v petih letih po operaciji večje tveganje za smrt zaradi kateregakoli vzroka.

V nasprotju z dolgo uveljavljenim prepričanjem, da pomen timusa s starostjo upada, so te ugotovitve podprle "vlogo timusa pri nastajanju novih celic T (vrsta celic, ki so del imunskega sistema, op. a.) tudi v odraslosti ter pri ohranjanju zdravja odraslega človeka", so v omenjeni raziskavi zapisali avtorji pod vodstvom onkologa Davida Scaddna z univerze Harvard.

Bomo v prihodnosti lahko spremljali zdravje imunskega sistema?

Tudi Aertsova raziskava prihaja do podobnega zaključka: čeprav se timus s staranjem zmanjšuje, to še ne pomeni, da je njegovo postopno izginjanje neškodljivo.

Aertsova skupina je ugotovila, da je bilo več življenjskih in zdravstvenih dejavnikov povezanih s slabšim zdravjem timusa, med njimi kajenje, debelost in kronična vnetja.

Zdrav timus očitno pomaga varovati organizem z učinkovitejšim delovanjem imunskega sistema tudi v odraslosti.

Po drugi strani pa lahko vnetja, škodljive življenjske navade in bolezni poškodujejo timus, ki nato še hitreje slabi in se s staranjem krči.

Procesi, ki so jih nekoč imeli za neizogibne in povsem normalne, bi lahko bili dejansko preprečljivi – od tega pa bi lahko bilo odvisno daljše in bolj zdravo življenje.

"To kaže, da smo desetletja spregledovali pomemben vidik človeške biologije," je dejal Aerts.

"Če bodo prihodnje raziskave te ugotovitve potrdile, bi lahko spremljanje in ohranjanje imunskega zdravja postalo novo temeljno načelo medicine, podobno kot danes spremljamo delovanje srca ali ledvic. Timus pa bi lahko bil eden prvih organov, ki nam bo to omogočil na praktičen način," je dodal.