Menu Item
Za mnoge je plačan dopust ena lepših prednosti redne zaposlitve. Se pa lahko hitro zalomi, če se nadrejeni ne strinja z datumom, ki si ga je za letni počitek izbral delavec. Preverili smo, kaj o tem pravi delavnopravna zakonodaja.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavci koristijo letni dopust v dogovoru z delodajalcem. Pri tem morajo biti upoštevane potrebe delovnega procesa, pa tudi možnosti za počitek in rekreacijo delavca, ki upoštevajo tudi njegove družinske obveznosti.
“Delodajalec mora ustrezno poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi dopusta. Pri tem mora upoštevati namen pravice do letnega dopusta, ki je v počitku, pridobitvi distance in oddihu delavca,” so za N1 pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vsakemu zaposlenemu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pripadajo štirje tedni letnega dopusta ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas. Letni dopust je lahko tudi daljši, če je tako zapisano v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi, minimalno število dni dopusta pa je odvisno od razporeditve delovnih dni.
Nekatere družbene skupine imajo pravico do dodatnih dni dopusta: vsaj tri dodatne dni dobijo starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, po en dodatni dan pa prejmejo delavci z otroki, mlajšimi od petnajst let.
Preberite še: Ali vam lahko šef med delovnim časom prepove čik pavzo?
Delodajalec mora zaposlene o tem, koliko dopusta jim pripada v tekočem letu, obvestiti najkasneje do 31. marca. Če tega ne stori, lahko prejme globo od 750 do dva tisoč evrov.
Kdaj si lahko vzamemo dopust?
Delavec lahko dopust izrabi v več delih, mora pa en del trajati najmanj dva tedna. Pravico do tega, da si sam izbere termin, v katerem bi si vzel dopust, ima po zakonu le za en dan. Starši šoloobveznih otrok imajo še dodatno pravico, in sicer lahko najmanj teden dni letnega dopusta izrabijo v času šolskih počitnic.
Vendar pa na pristojnem ministrstvu izpostavljajo, da lahko delodajalec zaposlenemu odvzame obe pravici, “če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces”. Tega, kaj velja za resno ogrožen delovni proces, zakon ne opredeljuje.
Na ministrstvu za delo poudarjajo še, da določene posebnosti v zvezi z izrabo letnega dopusta urejajo tudi kolektivne pogodbe – če določajo kolektivni dopust, ga mora zaposleni izkoristiti takrat kot njegov kolektiv.
Preberite še: Ali lahko gremo med bolniško odsotnostjo na sprehod?
Na pristojnem ministrstvu menijo, da je “navedena zakonska ureditev načina izrabe letnega dopusta ustrezna, saj upošteva širši kontekst pravice do letnega dopusta”. “Poleg tega, da delavec obnovi svoje psihofizične sposobnosti za varno delo in da vsaj del dopusta preživi z družino, je namreč treba tudi upoštevati, da mora delovni proces potekati nemoteno,” so povedali za N1.
Delodajalec je delavcu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta. Delodajalec lahko od delavca tudi zahteva, da za tekoče leto načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta. Preostanek dopusta lahko porabi do 30. junija naslednje leto, če mu to zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ne uspe, pa ima pravico lanski letni dopust izrabiti do 31. decembra.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje